prosilec - Vlada RS

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je na zahtevo prosilki posredoval seznam dokumentov, ki jih je podpisal takratni predsednik vlade v zahtevanem obdobju, pri čemer je glede uredb, odlokov in drugih sklepov vlade, prosilko napotil na spletno stran Pravno-informacijskega sistema, dodatno pa ji je na USB ključku posredoval še ostale dokumente, ki niso objavljeni. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je organ prosilki posredoval seznam dokumentov, katerih podpisnik je takratni predsednik vlade Janez Janša, pri čemer je prosilko glede že objavljenih predpisov in drugih aktov napotil na spletno stran, kjer se predpisi in drugi akti objavljajo ter je vsem uporabnikom spleta na voljo brezplačno. S pomočjo iskalnika na spletni strani je omogočeno iskanje po nazivu akta in drugih parametrih, torej lahko posameznik sam, brezplačno in na povsem enostaven način, pridobi dokument, sploh ker je organ posredoval seznam dokumentov. IP tako ocenjuje, da je bilo postopanje organa pravilno in v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, po katerem organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je že prosto dostopna na spletnih straneh, in mu posreduje samo napotilo, kje se ta informacija nahaja. Na podlagi preučitve celotne zadeve IP nima razloga za dvom, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti kot tistimi, ki jih je že posredoval prosilki, saj je organ v izpodbijani odločbi smiselno in skladno pojasnil, da je prosilki posredoval vse dokumente. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-408/2025/4

Datum: 16. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju: prosilka) z dne 16. 8. 2025, zoper odločbo Vlade RS, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 09000-8/2025/7 z dne 30. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 16. 8. 2025 zoper odločbo Vlade RS, št. 09000-8/2025/7 z dne 30. 7. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 28. 4. 2025 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje dokumentov, ki jih je od 1. 2. 2020 do 1. 6. 2022 podpisal takratni predsednik vlade Janez Janša.

(2) Po pozivu IP zaradi molka organa je dne 6 .6. 2025 prosilki posredoval seznam dokumentov, ki jih je podpisal takratni predsednik vlade v zahtevanem obdobju, pro čemer je glede uredb, odlokov in drugih sklepov vlade, prosilko napotil na spletno stran Pravno-informacijskega sistema, dodatno pa ji je na USB ključku posredoval še ostale dokumente, ki niso objavljeni.

(3) Prosilka je glede posredovane dokumentacije na poziv IP odgovorila, da je prejeti odgovor nepopoln in da organ skriva dokumente. Organ je tako dne 30. 7. 2025 izdal odločbo št. 0900-8/2025/7 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil, ker ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je že posredoval prosilki.

(4) Dne 16. 8. 2025 je prosilka vložila pritožbo zoper odločitev organa, v kateri navaja, da ni zahtevala seznama dokumentov, temveč vse dokumente, ki jih je podpisal takratni predsednik vlade Janez Janša. Ne strinja se z odločitvijo organa, ki naj ji posreduje na ključku USB vse dokumente.

(5) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 5. 9. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Po pozivu IP je dne 10. 10. 2025 posredoval še manjkajočo dokumentacijo spisa.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) IP glede napotila prosilke na spletno dostopne vire (www.pisrs.si in www.uradni-list.si), kjer so objavljeni predpisi in drugi akti, pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Organ je prosilki posredoval seznam dokumentov, katerih podpisnik je takratni predsednik vlade Janez Janša, pri čemer je prosilko glede že objavljenih predpisov in drugih aktov napotil na spletno stran, kjer se predpisi in drugi akti objavljajo ter je vsem uporabnikom spleta na voljo brezplačno. S pomočjo iskalnika na spletni strani je omogočeno iskanje po nazivu akta in drugih parametrih, torej lahko posameznik sam, brezplačno in na povsem enostaven način, pridobi dokument, sploh ker je organ posredoval seznam dokumentov. IP tako ocenjuje, da je bilo postopanje organa pravilno in v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, po katerem organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je že prosto dostopna na spletnih straneh, in mu posreduje samo napotilo, kje se ta informacija nahaja. Organ je torej svojo zakonsko dolžnost posredovanja informacij izpolnil s tem, ko je prosilki posredoval seznam dokumentov (predpisov in ostalih aktov). Drži sicer, da organ prosilke za vsak posamezen predpis ali drug akt ni izrecno napotil na točno določeno spletno stran Pravno-informacijskega sistema ali Uradnega lista, vendar pa IP meni, da je na podlagi iskalnika na spletni strani mogoče enostavno in hitro priti do predpisa ali drugega akta (po naslovu, po zbirkah, po letih, datumu objave, vrsti akta in vsebini). Poleg tega je organ prosilki na USB ključku z dopisom posredoval tudi še dodatne dokumente, ki niso objavljeni na spletnih straneh.

(8) IP v zvezi z navedbami prosilke, da organ dokumente skriva in da je bil njegov odgovor nepopoln pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.[1]

(9)  Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve ali za potrebe prosilca pridobiti od drugih organov.

(10)         Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

(11)         Na podlagi preučitve celotne zadeve IP nima razloga za dvom, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti kot tistimi, ki jih je že posredoval prosilki, saj je organ v izpodbijani odločbi smiselno in skladno pojasnil, da je prosilki posredoval vse dokumente. Skladno s Poslovnikom Vlade RS namreč predpise in druge akte vlade, ki se objavijo v Uradnem listu, podpiše predsednik ali podpredsednik vade ali minister, ki je na podlagi pooblastila, vodil sejo. Vse druge akte, sklepe in pogodbe pa praviloma podpisuje generalni sekretar, če si podpisovanja ne pridrži predsednik vlade. Prav tako je organ pojasnil, da so dokumente v zvezi s paketi za omilitev posledic epidemije praviloma pripravljala resorna ministrstva. Dokumente, ki niso objavljeni na spletni strani, in ki jih je podpisal takratni predsednik vlade, pa je organ prosilki že posredoval.

(12)         IP tako ugotavlja, da organ z drugo dokumentacijo, kot tisto, ki jo je že posredoval prosilki, ne razpolaga, prosilka pa v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da bi organ moral razpolagati z dokumenti. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da drugi dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z drugimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilki (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(13)         Pritožba prosilke je tako neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[2] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

[2] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.