prosilec - Zavod Žužemberk

POVZETEK:

Organ je v celoti zavrnil prosilcu dostop do zahtevane pogodbe in plačilne liste direktorice organa zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so predmet zahteve tudi podatki, ki so povezani tako z delovnim razmerjem direktorice organa kot javne uslužbenke kot tudi s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za posredovanje posameznih osebnih podatkov javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS. Ugotovil pa je tudi, da ni podana pravna podlaga za razkritje vseh osebnih podatkov direktorice organa kot javne uslužbenke. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-462/2024/4

Datum:   20. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 11. 2024, zoper odločbo Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Žužemberk, Grajski trg 26, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju: organ), št. 090-36/2024-3 z dne 4. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 18. 11. 2024 se delno ugodi. Odločba Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Žužemberk, št. 090-36/2024-3 z dne 4. 11. 2024, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati naslednja dokumenta:

-       Pogodbo o zaposlitvi z dne 10. 4. 2024, sklenjeno med organom in …, na način, da v pogodbi prekrije podatke o:

• datumu rojstva, naslovu prebivališča, EMŠO in davčni številki javne uslužbenke v uvodnih navedbah, in

• TRR v tretjem odstavku 6. člena;

-       Plačilno listo … za julij 2024, na način, da posreduje podatke o:

• Z350 in nazivu organa,

• Z052/Z050, Z053/Z051, Z090, Z100 in Z1O1,

• imenu in priimku javne uslužbenke,

• nazivu dokumenta,

• datumu izplačila,

• Z510, Z370 Z371,

• Z381, Z073, Z550, Z071 in Z551,

• Z116, Z117, Z118, Z119, Z591, Z590, Z592, Z593 in Z580,

• Z604 in Z150,

• Z380 in Z080 (M010, Z270) v bruto zneskih,

• I010 (prehrana) in I022 (kilometrina),

• 685 in 700.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 3. 10. 2024 zahteval fotokopije dokumentov:

- pogodbo o zaposlitvi direktorice organa in plačilne liste za mesec julij, ter

- dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vodenje in odločanje v upravnih postopkih direktorice.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-36/2024-3 z dne 4. 11. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da nima zaposlene osebe, ki bi izpolnjevala pogoje za vodenje upravnih postopkov, zato se je za pravno mnenje obrnil na Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem, ki ga je v izpodbijani odločbi tudi povzel. Upoštevaje navedeno mnenje je organ izdal Sklep o imenovanju osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja, št. 014-7/2023-35 z dne 28. 10. 2024, v katerem kot osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja, imenuje …. Organ je nato izpostavil še, da ZDIJZ v 6. členu kot izjemo določa tudi primer, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zahtevana dokumentacija, ki se nanaša na direktorico, to je pogodba o zaposlitvi, plačilna lista za mesec julij in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vodenje in odločanje v upravnih postopkih, ki je predmet zahteve o dostopu do informacij javnega značaja, namreč po oceni organa vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je zato prosilcu zavrnil dostop do zahtevane informacije.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 18. 11. 2024. Glede pogodbe o zaposlitvi direktorice je navedel, da je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javne uslužbenke (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V skladu z izrekom odločbe IP št. 090-322/2024 z dne 20. 9. 2024 … je namreč organ moral razkriti pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je bil dolžan prekriti datum rojstva, naslov prebivališča, davčno številko in EMŠO. Prosilec tako meni, da mu je organ dolžan posredovati pogodbo o zaposlitvi direktorice s tem, da se v njej prekrijejo varovani osebni podatki. V zvezi s plačilnim listom direktorice pa je navedel, da je treba dostop omogočiti, ker gre za porabo javnih sredstev. Pri tem je izpostavil navedbe IP iz odločbe št. 090-342/2024 z dne 23. 9. 2024 glede razkritja plačilne liste. Ocenjuje, da je po navedeni odločbi IP dovolj jasno, da mu mora organ posredovati plačilno listo za direktorico. Glede zahtevka o posredovanju dokazila o izpolnjevanju pogojev za vodenje in odločanje v upravnih postopkih direktorice organa pa je organ napisal, »da z dokumentom ne razpolaga in da bi nastal problem, če bi upravni postopek vodila zaposlena oseba, ki ne izpolnjuje pogojev glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Take osebe pa organ trenutno ne zaposluje«. Popolnoma jasno po mnenju prosilca tako je, da direktorica ne izpolnjuje tega pogoja in dokazilo ne obstaja. V nadaljevanju je izpostavil še 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij (v nadaljevanju: Uredba).

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-36/2024-5 z dne 2. 12. 2024, poslal v odločanje IP.

(5) Na poziv IP, št. 090-462/2024/2 z dne 8. 1. 2025, je organ 13. 1. 2025 posredoval IP Pogodbo o zaposlitvi za direktorico organa z dne 10. 4. 2024 (v nadaljevanju: Pogodba o zaposlitvi) in zahtevano plačilno listo za mesec julij 2024 (v nadaljevanju: Plačilna lista). Glede dokazila o izpolnjevanju pogojev za vodenje in odločanje v upravnih postopkih direktorice pa je navedel, da z njim ne razpolaga.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanima dokumentoma (Pogodbo o zaposlitvi in Plačilno listo) razpolaga v materializirani obliki, saj ju je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej izpolnjeni.

(8) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov. Glede na pritožbene navedbe prosilca IP sicer ocenjuje, da navedbe organa o tem, da z dokazilom o izpolnjevanju pogojev za vodenje in odločanje v upravnih postopkih direktorice ne razpolaga, niso sporne.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(9) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena UREDBE (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(8) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da zadevna dokumenta nedvomno obsegata vrsto osebnih podatkov direktorice organa (ime, priimek, naslov prebivališča, datum rojstva, EMŠO, davčno številko, TRR, delovno mesto, ….).

(9) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) zahtevanih podatkov  podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2).

(10) IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana zakonska podlaga, da organ prosilcu posreduje posamezne zahtevane podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP poudarja, da se zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe presoja po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji odločbe. Navedeno pomeni, da je IP pri presoji zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe upošteval zakonodajo, ki je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe.

(11) Odločitev IP sledi naslednjim ugotovitvam:

·         V obravnavani zadevi ni sporno, da imajo pri organu zaposleni status javnih uslužbencev ter da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz sredstev organa, ki je javni zavod. Kot izhaja iz zadnjih dveh odstavkov 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavoda Žužemberk (v nadaljevanju: Odlok)[1] je ustanoviteljica organa Občina Žužemberk, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvaja Občinski svet Občine Žužemberk. Iz navedenega odloka sicer med drugim izhaja, da organ opravlja javno službo na področju kulture, turizma, mladine, razvoja podeželja in športa (7. člen). Organ pa lahko poleg dejavnosti javne službe iz Odloka opravlja tudi tržne dejavnosti (dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu), ki so povezane z opravljanjem javne službe, jo dopolnjujejo ali pa povečujejo učinkovitejšo uporabo sredstev zavoda (8. člen Odloka). Direktorja zavoda, ki je poslovodni organ zavoda, imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanoviteljice na podlagi javnega razpisa (tretji odstavek 15. člena).  Delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata, ki traja 5 let, direktor se imenuje za čas trajanja mandata (četrti odstavek 15. člena odloka). Odlok pa v 33. členu glede delovnih razmerij določa:

-       »Plače in druge pravice iz delovnih razmerij zaposlenih zavoda se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za zaposlene v javnih zavodih.

-       Uporaba kolektivnih pogodb in drugih splošnih aktov za urejanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja je določena z zakoni in podzakonskimi predpisi za javni sektor.«

V zvezi z navedenim pa je ugotoviti tudi:

-       iz preambule Pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je sklenjena na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS), Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in Odloka;

-       iz 13. člena Odloka pa sicer izhaja še, da se glede pravic, obveznosti in odgovornosti direktorice organa kot javne uslužbenke uporabljajo poleg splošnih predpisov ZDR-1 tudi določila predpisov, ki urejajo delovna razmerja v javnem sektorju in drugih splošnih aktov delodajalcev.

·         Zakonito podlago za razkritje osebnih podatkov direktorice organa kot javne uslužbenke v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata tako ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. 

·         Za obdelavo podatkov iz Plačilne liste in podatkov o plači iz Pogodbe o zaposlitvi, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, je podana neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS. ZSPJS namreč izrecno določa, citirano:

»(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.«;

»(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.«.

·         Ker pa gre pri zadevnih dokumentih tudi za podatke v zvezi z delovnim razmerjem direktorice organa kot javne uslužbenke in za podatke o porabi javnih sredstev, dodatno zakonsko podlago za posredovanje presojanih podatkov javnosti predstavlja tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).

·         Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je tako v tem delu, v okviru 38. člena ZSPJS in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki javnih uslužbencev, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev. Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, se mora že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače, delovnega mesta ipd.) ne bodo varovani. Tako ZSPJS kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela, … V tem primeru torej test interesa javnosti ni potreben, ker ga je opravil že zakonodajalec.

·         Da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. IU 1847/2021-15 z dne 24. 8. 2022, št. I U 762/2021-28 z dne 12. 3. 2024, št. I U 760/2021-17 z dne 15. 3. 2024 in št. I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024. Upravno sodišče je tako že v sodbi št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011 med drugim navedlo, da »je po mnenju sodišča smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno koliko ima posamezen poimensko naveden javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju, saj če temu ne bi bilo tako, potem bi se javnosti lahko predstavili zgolj plačilni listi brez imen in priimkov ter ostalih osebnih podatkov in z izbrisanimi podatki za delovno dobo, to pa ne bi pomenilo javnosti plač v javnem sektorju. Sodišče nadalje meni, »da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa«. Takšno stališče Upravnega sodišča je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011, pred tem pa je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločalo v odločbi št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. V sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 pa je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19). V tej zadevi je namreč sodišče pritrdilo IP, ki je odločil o prostem dostopu do plačilnih list določenega funkcionarja in javnih uslužbencev (upoštevaje 38. člen ZSPJS).

·         Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-202/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-117/2021, št. 090-118/2021, št. 090-119/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-62/2024/9. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

·         Varovani tako niso podatki o imenu in priimku, poimenovanju delovnega mesta in naziva, deležu zaposlitve in plačnem razredu, nominalni vrednosti plačnega razreda, osnovni plači FJU, povprečni mesečni delovni obveznosti, mesečni delovni obveznosti, bruto plači, obračunu rednega dela (ali sejnin in nagrad) v bruto zneskih, obračunu praznika, dopusta v bruto zneskih, drugih dodatkih (npr. redna delovna uspešnost za javne uslužbence, položajni dodatek, delo preko polnega delovnega časa, dodatek za izmensko delo, dodatek za stalno pripravljenost (v bruto zneskih, če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto zneskih in o znesku, ki je bil vplačan kot skupna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako niso varovani podatki o odmeri letnega dopusta javnemu uslužbencu ter podatek o izkoriščenem in lanskem ostanku dopusta. Pri vseh navedenih podatkih gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ob tem IP še dodaja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo, ki je le v neto znesku in od katerega se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, uvrstitev v skupen dohodninski razred, ki je odvisen od vseh prejemkov posameznika, ne le od višine plače,...). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Podatka o povprečni in minimalnim plači ne predstavljata osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taka ne moreta biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

·         Ni pa pravne podlage za razkritje drugih osebnih podatkov, kot je davčna številka, naslov stalnega prebivališča, podatka o delovni dobi, podatkov o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, vseh neto zneskov izplačanih dodatkov, drugih dohodkov iz delovnega razmerja, podatka o skupni neto plači in o končnem izplačilu, obračunanih davkih in prispevkih iz plače ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

(12) Na podlagi vsega zgoraj navedenega IP zaključuje, da so predmet zahteve tudi podatki, ki so povezani tako z delovnim razmerjem direktorice organa kot javne uslužbenke kot tudi s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za posredovanje posameznih osebnih podatkov javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS. Nedvomno pa ni podana pravna podlaga za razkritje vseh osebnih podatkov direktorice organa kot javne uslužbenke, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(13) Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (38. člen ZSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranske udeleženke ni pritegnil direktorice organa kot javne uslužbenke, na katero se nanaša zahteva prosilca. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(14) Ob navedenem pa IP poudarja, da se je s 1. 1. 2025 začel uporabljati Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSTSPJS), ki tako od 1. 1. 2025 predstavlja neposredno zakonsko podlago za razkritje podatkov, ki so predmet zahteve v obravnavanem primeru. ZSTSPJS namreč v 48. členu določa, citirano:

» Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo.«.

(15) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(16) Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni pravne podlage, je odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Sklepno

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. Pritožbo prosilca pa je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil v delu varovanih osebnih podatkov, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 109/2023.