Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo

POVZETEK:

IP je o pritožbi prosilca odločil z odločbo št. 090-280/2016/5 z dne 18. 1. 2017, s katero je pritožbi prosilca v delu ugodil, v delu pa jo je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je zoper predhodno navedeno odločbo IP vložil tožbo pred Upravnim sodiščem, ki je o predmetni zadevi odločilo s sodbo št. I U 313/2017-13 z dne 9. 1. 2019. Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo IP št. 090-280/2016-5 z dne 18. 1. 2017 odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek. IP je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 090-280/2016/16 z dne 21. 3. 2019, s katero je odločil enako kot predhodno, torej pritožbi prosilca delno ugodil. Tudi zoper to odločbo IP je organ vložil pritožbo, o kateri je Upravno sodišče odločilo s sodbo št. I U 757/2019-19 z dne 16. 4. 2024. Upravno sodišče je odločbo IP št. 090-280/2016/16 z dne 21. 3. 2019 odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponoven postopek. IP je tako v tem pritožbenem postopku sledil navedbam organa, da prosilec v obravnavanem primeru svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in skladno z načelom iz 11. člena ZUP, saj zahteva jasno izkazuje namen, ki pa je drugačen od tistega, ki je določen v 2. členu ZDIJZ. IP je tako zaključil, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja in je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja ter tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-280/2016/22

Datum: 7. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 757/2019-19 z dne 16. 4. 2024, o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 12. 2016, zoper odločbo VRHOVNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Vilharjeva cesta 23, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Tu-9-5/37/2016-VK z dne 10. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 5. 12. 2016 zoper odločbo VRHOVNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE št. Tu-9-5/37/2016-VK z dne 10. 11. 2016 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 13. 10. 2016 zahteval dokumente, iz katerih izhajajo podatki o … (v nadaljevanju: imenovani javni uslužbenec), in sicer:

- kdaj in kje je študiral pravo, oziroma ali je morebitno univerzitetno izobrazbo dobil na kakšni drugi fakulteti, ki ni pravna;

- seznam vseh opravljenih izpitov na fakultetah, z datumi, imeni predmetov, ocenami in podpisom učitelja, tudi podatek, kdaj in s kakšno oceno je opravil pisni in ustni del pravniškega državnega izpita, kdo je bil njegov ocenjevalec, vprašanja in njegove odgovore na ustnem delu pravniškega državnega izpita, fotokopijo rokopisa opravljene pisne naloge;

- karierno pot, natančno po letih in mesecih v javnih službah;

- plačilne liste za vse mesece v letu 2016 do avgusta;

- vse podatke o opravljanju pripravniškega staža, z navedbo časa in podpisa osebe oziroma institucije, pri kateri je opravljal pripravniški staž.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Tu-9-5/37/2016-VK z dne 10. 11. 2016, s katero jo je zavrnil. Zahtevo je v delu zavrnil iz razloga neobstoja vseh pogojev za informacijo javnega značaja, v delu pa zaradi zlorabe pravice iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ. V utemeljitev svoje odločitve je najprej izpostavil določbi 2. in 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje kriterije za informacijo javnega značaja je tako ugotovil, da niso izpolnjeni kriteriji pri posameznih zahtevanih dokumentih, in sicer glede zahtevanega seznama vseh opravljenih izpitov z oceno in podpisom profesorja, pisnega izdelka pravosodnega izpita, ocene in izpraševalcev ustnega dela pravosodnega izpita ter podrobnega opisa karierne poti. Nadalje je izpostavil določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ in opredelitev pojma »šikanozen« po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, iz katerega izhaja, da gre za ravnanje, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti. Upoštevaje slednje je ocenil, da je obravnavana zahteva šikanozna, prav tako pa tudi v nasprotju z namenom zakona, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ. To je obrazložil z dejstvom, da je bila izdana prosilcu odločba, s katero je imenovani javni uslužbenec kot uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje sorodne dokumentacije za državnega tožilca, ki je tožilec v zadevi, v kateri …. Pri tem je pojasnil, da prosilec v tej zadevi že v osnovi izhaja iz napačne predpostavke, da je imenovani javni uslužbenec funkcionar, kar pa ne drži, saj omenjeni zaseda delovno mesto višjega pravosodnega svetnika, torej je javni uslužbenec, za javne uslužbence pa veljajo nižji standardi dostopnosti do informacij kot za funkcionarje. Slednje je organ prav tako upošteval pri odločitvi. Nadalje je navedel, da je prosilec po prejemu zavrnilne odločbe naslovil več kot 20 vlog v roku 14 dni. Iz številnih vlog je razviden žaljiv ton tako do imenovanega javnega uslužbenca, ki je sprejel odločitev glede dostopa do dokumentov državnega tožilca, kot tudi do celotnega organa in predstojnika. Organ je pri tem izpostavil tudi posamezne izraze, s katerimi je prosilec označeval imenovanega javnega uslužbenca in to samo zaradi sprejema odločitve, s katero se prosilec ne strinja. Iz njegovih dopisov organu in imenovanemu javnemu uslužbencu izhajajo tudi grožnje, vključno z omembo otrok. Ob vsem tem po oceni organa jasno izhaja, da prosilec svoje pravice do dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in skladno z načelom iz 11. člena ZUP. Ta namreč določa, da morajo stranke pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane. Vložena zahteva jasno izkazuje namen, ki pa je drugačen od tistega, ki je določen v 2. členu ZDIJZ. Prosilec z zahtevo namreč osebno obračunava in z uporabo vseh možnih sredstev izvaja pritisk na nosilce odločitev. Namen ZDIJZ ni omogočiti posameznikom sredstva za ustrahovanje, poniževanje in diskreditacijo posameznika, zato je organ zaključil, da gre v tem primeru za zlorabo pravice. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da postopek o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja za državnega tožilca (odločba št. Tu-9-5/33/2016 z dne 12. 10. 2016) še ni dokončen, gre pa za povezano zadevo, predmetna zahteva prosilca pa s šikaniranjem ustvarja pritisk na odgovorno osebo, je organ odločil, da zahtevo prosilca zavrne.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 5. 12. 2016, v kateri ocenjuje kot edino šikanozno dejstvo, da je organ zavrnil dostop do z zakonom določenih javnih podatkov. Meni, da so podatki, ki jih je zahteval, informacije javnega značaja. Izrazil pa je tudi svoje mnenje o organu in njegovih zaposlenih.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Tu-9-5/37/2016-VK z dne 12. 12. 2016, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil predmetno dokumentacijo.

(5) IP je o pritožbi prosilca odločil z odločbo št. 090-280/2016/5 z dne 18. 1. 2017, s katero je pritožbi prosilca v delu ugodil, v delu pa jo je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je zoper predhodno navedeno odločbo IP vložil tožbo pred Upravnim sodiščem, ki je o predmetni zadevi odločilo s sodbo št. I U 313/2017-13 z dne 9. 1. 2019. Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo IP št. 090-280/2016-5 z dne 18. 1. 2017 odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek. IP je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 090-280/2016/16 z dne 21. 3. 2019, s katero je odločil enako kot predhodno, torej pritožbi prosilca delno ugodil. Tudi zoper to odločbo IP je organ vložil pritožbo, o kateri je Upravno sodišče odločilo s sodbo št. I U 757/2019-19 z dne 16. 4. 2024. Upravno sodišče je odločbo IP št. 090-280/2016/16 z dne 21. 3. 2019 odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponoven postopek, kot sledi.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(8) V obravnavani zadevi je bil s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljen akt drugostopenjskega upravnega organa (IP). Če se upravni akt odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice, z učinkom ex tunc, v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe IP, to je v stanje odločanja o prosilčevi pritožbi z dne 5. 12. 2016.

(9) Ker je primarno sporno vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru

(10) Upoštevaje utemeljitev odločitve organa, ki temelji na šikanoznosti zahteve, IP poudarja, da lahko zavezanec po ZDIJZ zahtevo ali funkcionalno povezane zahteve prosilca zavrne po petem odstavku 5. člena ZDIJZ v primeru, ko so izpolnjeni elementi instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Kot eden od elementov je lahko podano tudi »šikaniranje«, šikanozne pa so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec škodovati organu, npr. z žalitvami, vlaganjem velikega števila zahtev, obsežnimi zahtevami ipd.. Vsaka zahteva »šikanoznega« značaja, pomeni hkrati tudi zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodne prakse.[1]

(11) IP je pri obrazložitvi instituta povsem sledil napotilom Upravnega sodišča v sodbi št. I U 757/2019-19 z dne 16. 4. 2024, saj je sodišče v tej sodbi ponovno ugotovilo, da IP ni sledil navodilom Upravnega sodišča po sodbi št. I U 313/2017 z dne 9. 1. 2019. Upravno sodišče je ponovno poudarilo, da je šikanozno ravnanje oziroma zlorabo pravice iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ potrebno presojati v širšem kontekstu, saj ni vezano na posamezno ravnanje (17. točka), citirano: »Tožena stranka bi morala, skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 slediti navodilom sodišča in (med drugim) zatrjevano ravnanje prosilca ovrednotiti tudi ob upoštevanju njegovih drugih ravnanj, na katere se je tožnik skliceval v odločbi, česar pa ni storila. Glede na navedeno so neutemeljene navedbe tožene stranke, da je predmet presoje v obravnavanem primeru le zahteva prosilca z dne 13. 10. 2016, o kateri je tožnik odločil z odločbo in da nima pravne podlage za širitev svoje presoje tudi na druge zahteve prosilca, na katerih temelji tožnikova odločitev. Tožena stranka s tem, ko bi preverjala prosilčevo ravnanje v širšem kontekstu, ne bi širila svoje presoje tudi na zahteve prosilca, ki bi morale biti predmet drugih postopkov, ampak bi jih upoštevala zgolj pri ugotavljanju, ali je prosilec ravnal šikanozno oziroma ali zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja. To ne pomeni, da bi tožena stranka s tem o drugih zahtevah prosilca za dostop do informacij javnega značaja in o drugih vlogah prosilca odločala vsebinsko.«.

(12) Sodišče je med drugim poudarilo tudi (18. točka), citirano: »V sodni praksi naslovnega sodišča so se izoblikovali elementi, ki kažejo na zlorabo pravice oziroma zahtevo šikanoznega značaja[2], in sicer gre za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij, ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranje pri opravljanju nalog in podobno.[3] Le celovita obravnava, to je številnosti zahtev, (ne)primerljivosti okoliščin in narave zahtevkov, bi lahko toženi stranki omogočila zakonito ugotovitev, ali je prosilčeva vloga šikanozna in pomeni zlorabo pravice. Pravno relevantne okoliščine, ali prosilec prekomerno zasipava organ z zahtevami, ni mogoče ugotoviti na zakonit način, če organ ne obravnava primerljivih in relevantnih zahtevkov prosilca v zvezi z dostopom do informacije javnega značaja, še posebej, če jih naslavlja samo na določene organe.«.

(13) Upoštevaje napotila Upravnega sodišča in navedbe organa IP ugotavlja:

- Imenovani javni uslužbenec je z odločbo št. Tu-9-5-32/2016-AL z dne 12. 10. 2016  zavrnil prosilcu dostop do zahtevane dokumentacije v zvezi z državnim tožilcem …, ki je bil ob vložitvi zahteve tožilec v zadevi, v kateri ….

- Prosilec je po prejemu zavrnilne odločbe naslovil na organ več kot 20 vlog v krajšem obdobju, ki jih je organ posredoval IP. V posameznem dnevu je prosilec naslovil na organ tudi več vlog, npr. 14. 10. 2016. Ker se z odločitvijo imenovanega javnega uslužbenca oziroma organa ni strinjal, je v vlogah uporabljal žaljive izraze do imenovanega javnega uslužbenca, državnega tožilca, dokumentacijo katerega je zahteval in dostop do katere mu je bil zavrnjen, pa tudi do drugih posameznikov. IP na tem mestu žaljivih izrazov ne ponavlja, so pa razvidni iz vlog, iz katerih izhajajo tudi potencialne grožnje. Ugotoviti je še, da je prosilec žaljive izraze za imenovanega javnega uslužbenca in druge posameznike uporabljal tudi v pritožbi z dne 13. 10. 2016 in dopolnitvi pritožbe z dne 14. 10. 2016.

- »Šikanozen« po Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavlja ravnanje, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, in kot tako je organ ocenil tudi ravnanje prosilca.

(14) Na podlagi navedenega IP sledi navedbam organa, da prosilec v obravnavanem primeru svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in skladno z načelom iz 11. člena ZUP, saj zahteva jasno izkazuje namen, ki pa je drugačen od tistega, ki je določen v 2. členu ZDIJZ. Kot je ugotovil organ prosilec z zahtevo osebno obračunava in z uporabo vseh možnih sredstev izvaja pritisk na nosilce odločitev, namen ZDIJZ pa ni omogočiti posameznikom sredstvo za ustrahovanje, poniževanje in diskreditacijo posameznika.

(15) IP po preučitvi zadeve tako zaključuje, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja in je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Sklepno

(16) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

(17) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(18) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016-12.

[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. 490/2020 z dne 15. 9. 2021 (25. točka).

[3] Npr. sodba Upravnega sodišča št. IU 1128/2017 z dne 30.10. 2018 (11. točka), št. U 490/2020 z dne 15. 9. 2021 (25. točka) in št. IU 761/2021 z dne 18. 3. 2024 (20. točka).