prosilec - URI Soča

POVZETEK:

IP je v postopku ugotovil, da iz pritožbe stranskega udeleženca ne izhaja, da bi ta varoval svoje pravice. Iz vsebine njegove pritožbe namreč ni bilo razvidno, da bi navajal pritožbene razloge, s katerimi bi varoval svoj pravni položaj, saj ni zatrjeval, da bi izpodbijana odločba posegala v njegove pravice (ter s čim) in zakaj se s tem ne strinja (npr. da bi nasprotoval posredovanju svojih osebnih podatkov prosilcu). Z zatrjevanjem, da bi organ moral prosilcu omogočiti širši dostop do zahtevanih dokumentov in da se je, v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, organ napačno skliceval na izjemo varstva sodnega postopka, posledično pa (prosilcu) ni posredoval zahtevane informacije, pa stranski udeleženec v pritožbenem postopku ne more uspeti. Kot pritožnik v postopku lahko namreč varuje le svojo pravico, ne pa pravice tretjega (npr. prosilca). Posledično je IP njegovo pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-349/2025/2

Datum: 5. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju: stranski udeleženec) z dne 26. 7. 2025, zoper odločbo URI Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 045-1/2025-6 z dne 18. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba stranskega udeleženca z dne 26. 7. 2025 zoper odločbo URI Soča, št. 045-1/2025-6 z dne 18. 7. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Stranski udeleženec je dne 26. 7. 2025 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 045-1/2025-6 z dne 18. 7. 2025 (dalje izpodbijana odločba), s katero je ta delno ugodil zahtevi prosilca in mu omogočil delni dostop do pogodb o zaposlitvi in aneksov, potrdila o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta in zadnjih treh plačnih list za stranskega udeleženca, zavrnil pa je dostop do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se je skliceval na 8. točko 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi sodnega postopka, med organom in stranskim udeležencem pa teče delovnopravni spor v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V pritožbi stranski udeleženec navaja, da je organ v tem primeru ravnal pravilno, vendar diametralno nasprotno kot v enem od predhodnih primerov, ko je stranski udeleženec takrat zahteval enake podatke za drugega zaposlenega (vse pogodbe in anekse za osebe na vodilnih mestih), kar je organ zavrnil. Le-teh ni posredoval niti po odločbi Informacijskega pooblaščenca (dalje IP) št.: 090-48/2023/10, temveč je sprožil upravni spor na Upravnem sodišču, ki se vodi pod opr.št.: I U 604/2023-7. Tokratno diametralno nasprotno odločitev organa lahko IP uporabi kot dokaz v omenjenem upravnem sporu, vse v korist javnosti. Namreč, organ s tokratno obrazložitvijo negira sam sebe v predhodni zadevi ter izkazuje dvojna merila in v dveh identičnih primerih različno pojmovanje oz. izvajanje ZDIJZ. Meni, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do informacije javnega značaja - odpovedi pogodbe o zaposlitvi stranskemu udeležencu, saj ne gre za izjemo po 8. točki. 6. čl. ZDIJZ. Namreč, izredna odpoved je končni in dokončni dokument v zaključenem disciplinskem postopku. Ta dokument tako ni pridobljen ali sestavljen zaradi sodnega postopka, saj je slednji nov, povsem ločen postopek, kjer se izredna odpoved kot nezakonita izpodbija. Namreč, ni nujno, da delavec to pravno sredstvo sploh uporabi. Konkretno v tem primeru organ ni izvedel škodnega testa, ki bi pokazal, da četudi bi veljala ta določba v tem primeru, nima več pomena, saj je glavna obravnava in s tem dokazni postopek zaključena, ter se čaka le še pisni odpravek sodne odločitve. Ne nazadnje je bila obravnava za javnost odprta. Z zavrnitvijo dostopa do izredne odpovedi organ onemogoča vpogled in presojo njegovega ravnanja pri odpovedih, kar je v nasprotju z namenom ZDIJZ oz. transparentnostjo delovanja organa nasploh. Seveda bi moral organ, v primeru posredovanja te informacije, spoštovati izjemo po 3. alineji 1. točke 6. čl. ZDIJZ ter omogočiti delni dostop. Le-tega pa na način, da prekrije vse osebne podatke stranskega udeleženca tako objektivne kot tudi subjektivne informacije (stališča, mnenja in vrednostne ocene), katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-2. Glede na navedeno je organ napačno uporabil predpis. Dalje zatrjuje, da so mu bile v postopku kršene procesne pravice, ker mu organ ni dovolil vpogleda v spis zadeve in se pri tem zmotno skliceval na 12. člen ZInfP, zavrnil pa mu je tudi dostop do podatkov o tem, kdo je prosilec.

Pritožbo stranskega udeleženca je organ dne 4. 8. 2025 odstopil v obravnavo IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da iz pritožbe stranskega udeleženca ne izhaja, da bi ta v tem postopku varoval svoje pravice. Iz vsebine njegove pritožbe namreč ni razvidno, da bi navajal pritožbene razloge, s katerimi bi v tem postopku varoval svoj pravni položaj, saj ne zatrjuje, da bi izpodbijana odločba posegala v njegove pravice (ter s čim) in zakaj se s tem ne strinja (npr. da bi nasprotoval posredovanju svojih osebnih podatkov prosilcu). Z zatrjevanjem, da bi organ moral prosilcu omogočiti širši dostop do zahtevanih dokumentov in da se je, v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, organ napačno skliceval na izjemo varstva sodnega postopka, posledično pa (prosilcu) ni posredoval zahtevane informacije, pa stranski udeleženec v tem postopku ne more uspeti. Kot pritožnik v tem postopku lahko namreč varuje le svojo pravico, ne pa pravice tretjega (npr. prosilca).

Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora namreč ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.

Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranskega udeleženca v postopku, v katerega vstopi zaradi varstva svojih pravic in svojega pravnega položaja (42. in 43. člen ZUP), je opredeljen z vsebino njegovega zahtevka, pri čemer iz vsebine pritožbenih navedb pritožnika v tej zadevi ne izhaja, da ta varuje svoje pravice.

Poleg tega IP ugotavlja, da ker so predmet izpodbijane odločbe izključno dokumenti, s katerimi stranski udeleženec nedvomno že razpolaga (ker se v celoti nanašajo nanj, gre namreč za njegove pogodbe o zaposlitvi, anekse, plačilne liste, odpoved,..), si tudi z njihovo pridobitvijo v tem postopku pravnega položaja ne more izboljšati. Prosilec v tem postopku tako nima pravovarstvenega interesa, ker si z opravo izpodbijane odločbe pravnega položaja ne more izboljšati, oziroma niti ne zatrjuje, da jo izpodbija iz tega razloga, to je, da varuje svoj položaj. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011), takšna pa je tudi praksa IP (npr. v odločbah št. 090-314/2020, št. 090-87/2022, št. 090-266/2022 in št. 090-287/2022).

Ker za odločitev v tem postopku niso bile bistvene (stranski udeleženec ne varuje svojega pravnega položaja), se IP podrobneje ni opredelil do v pritožbi zatrjevanih kršitev pravil postopka.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.