prosilec - URI Soča

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju pogodbe ter aneksov organa z odvetniško pisarno ter računov in specifikacij, izdanih na tej podlagi, zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pritožba prosilca utemeljena in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente, saj gre za absolutno javne podatke, ki jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-337/2023/6

Datum: 23. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 11. 2023, zoper odločbo Univerzitetnega rehabilitacijskega Inštituta Republike Slovenije Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 10. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 11. 2023 zoper odločbo Univerzitetnega rehabilitacijskega Inštituta Republike Slovenije Soča z dne 10. 11. 2023 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati:

-          Dogovor o obsegu pravnega svetovanja in zastopanja ter plačilu in višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev, št. 0790-1/2023-407,

-          Račun št. 2023-9/5 z dne 2. 6. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev,

-          Račun št. 2023-3/6 z dne 3. 7. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev,

-          Račun št. 2023-11/7 z dne 2. 8. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev,

-          Račun št. 2023-9/8 z dne 4. 9. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev ter

-          Račun št. 2023-8/10 z dne 3. 11. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 12. 10. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za:

1. vse račune odvetniške pisarne in razčlenitve storitev po postavkah, ki jo je angažirala URI Soča za pomoč pravnici …….., ki se je ukvarjala z reševanjem mojih novih zahtev ter

2. pogodbo URI Soča z odvetniško pisarno in vse anekse, ki so podlaga za storitve iz prejšnje alineje.

Z zahtevanimi dokumenti se je prosilec želel seznaniti v elektronskem zapisu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 10. 11. 2023, brez številke (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije, svojo odločitev pa oprl na peti odstavek 5. člena ZDIJZ.

Dne 13. 11. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določil postopka. V zvezi z navedbo organa, da je v obdobju od dne 3. 9. 2022 do dne 12. 10. 2023 nanj naslovil 16 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, navaja, da je IP, razen v enem primeru (dokument ni obstajal), prav vsem pritožbam zoper odločitve organa ugodil v celoti ali delno oz. vrnil nazaj v ponovno odločanje. Ob tem izpostavlja, da število vloženih vlog samo po sebi ne pomeni zlorabe pravice dostopa in se pri tem sklicuje na upravno sodno prakso. Nadalje navaja, da zahteve niso funkcionalno povezane, saj se navezujejo na poslovanje in delovanje javnega zavoda na splošno. Dodaja, da ne gre za ponavljajoče se zahteve, saj so vse zahteve povsem samostojne, vsakič navezujoče se na drugačno stanje in vsebino. Prav tako se ne strinja z ugotovitvijo organa, da so njegove zahteve šikanozne in se v zvezi z navedenim sklicuje na pretekle odločitve IP. Glede navedb organa o 13 zahtevah, vloženih na podlagi Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, dodaja, da je slednje brezpredmetno za navedeno zadevo, saj na zahteve po ZDIJZ ne vpliva oz. jih ne izključuje.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 21. 11. 2023.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Presoja konkretnega primera

·         Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena.

V zvezi z navedbo organa, da so zahtevki prosilca funkcionalno povezani, saj jih prosilec vlaga z namenom, da pridobi informacije, ki mu bodo služile kot dokaz v sodnem sporu z organom, IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ kot IP, v skladu z določbami ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes oz. namen za to presojo tako ni pomemben. Rezultat presoje oz. odločitev mora biti enaka za vse. Glede na navedeno so navedbe organa, s katerimi utemeljuje funkcionalno povezanost zahtev v postopku dostopa do informacij javnega značaja na namenu pridobitve informacij javnega značaja, povsem brezpredmetne, saj prosilčev namen, koristi in interes v postopku po ZDIJZ niso pomembni oz. relevantni. Ob tem IP opozarja na nedavno prakso Upravnega sodišča RS v sodbi št. I U 966/2021-16 z dne 4. 1. 2023, ki je v 15. točki zapisalo, da je do informacije javnega značaja upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti uveljavljati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki gre vsakomur. Iz sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022 pa v 29. točki izhaja, da ugovor, da prosilec z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja poskuša pridobiti podatke, s katerimi bi si izboljšal svoj konkurenčni položaj, ni relevanten, saj po ZDIJZ ni pomemben namen zaradi katerega prosilec želi informacijo javnega značaja, saj ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja.

ZDIJZ v petem odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oz. v javni interes. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno. Prav tako se je glede obravnavne tematike npr. IP izrekel tudi v zadevah št. 090-297/2022, št. 090-63/2023, št. 090-99/2023, v katerem sta bili stranki postopka organ in prosilec te zadeve.

O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Tako je sodišče v sodbi št. I U 1128/2017-29 z dne 30. 10. 2018 (enajsti odstavek) zapisalo, da je »glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ mogoče govoriti o zlorabi pravice ali pa o zahtevi šikanoznega značaja predvsem v odnosu prosilca do zavezanca, in sicer če bi šlo na primer za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati, na primer z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem za oviranje pri opravljanju nalog in podobno, kar pa ne izključuje tudi zlorabe pravice s strani prosilca v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku«. Svoje stališče je sodišče ponovilo tudi v sodbi št. I U 1136/2017-52 z dne 17. 6. 2020 in št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023. Nadalje je v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ sodišče zavzelo stališče (npr. sodba št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017, št. I U 1816/2016 z dne 4. 10. 2017), da je prosilcu mogoče odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namen pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Sodišče je v navedenih sodbah izpostavilo tudi, da je treba predmetno določbo kot izjemo od splošnega dostopa razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec ter upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Upravno sodišče je v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 navedlo, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oz. posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oz. namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.

Institut zlorabe pravice je torej kompleksen institut, pri katerem mora biti izpolnjenih več različnih elementov, ki skupaj predstavljajo zlorabo pravice v posameznem primeru. Tako je za opredelitev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja treba presoditi, ali zahteva izpolnjuje kriterije, ki so se razvili v pravni teoriji in praksi, kot npr.:

-  ponavljajoče se ali zaporedne zahteve,

- očitno nedovoljena ali neutemeljena zahteva (vložitev vloge vsak razumen posameznik šteje kot vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa),

- šikanoznost (izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacij in s tem navidezno uveljavljanje pravic),

- prekomerno vpliva na delo organa in s tem na pravice tretjih (dokazni standard je »onkraj dvoma«, kar pomeni, da mora organ natančno opredeliti količino zahtevane dokumentacije, upoštevati da je količina dela odvisna od narave dokumenta, navesti povprečen čas za pripravo ene strani zahtevane dokumentacije, število zaposlenih, ipd.),

- milejše možnosti ne zadostujejo (npr. nudenje pomoči pri oblikovanju zahteve, možnost podaljšanja roka za odločitev ipd.).

Po pregledu zahteve in priložene spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da ta ni niti šikanozna niti obsežna. Nadalje IP ugotavlja, da organ ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnavana zahteva prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. V zvezi z navedbo organa, da je prosilec v obdobju od dne 3. 9. 2022 do dne 12. 10. 2023 nanj naslovil 16 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, IP ugotavlja, da je organ v sedmih primerih zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice), v treh primerih pa zahtevo v celoti zavrnil zaradi neobstoja dokumenta oz. zaradi obstoja ene izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po oceni IP tovrstne odločitve organa niso prekomerno obremenile njegovega dela, niti organ ni slednjega izkazal z dokaznim standardom onkraj dvoma. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi predmetna zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela bi organu povzročila in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Nadalje IP pojasnjuje, da navedbe organa, da je prosilec nanj naslovil tudi zahteve po določbah Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ne vplivajo na obstoj instituta zlorabe pravice v postopku dostopa do informacij javnega značaja, ki je popolnoma samostojen in neodvisen postopek. Prav tako organ ni izkazal niti utemeljeval, da bi o zahtevani dokumentaciji že odločil oz. da bi prosilec že vložil zahteve za dostop do iste dokumentacije (ponavljajoče zahteve), pri čemer bi za vložitev konkretne zahteve vsak razumen posameznik štel, da je njena vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP poudarja, da je v zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa izhaja, da je zakonodajalec uzakonil stališče, da gre za zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oz. povezano vsebino in da gre za istega prosilca. Ravno nasprotno, organ je v odgovoru z dne 21. 11. 2023 na vprašanje IP, ali je prosilec že pred to zahtevo pri organu vložil zahteve z identično ali podobno vsebino pojasnil, da prosilec tovrstnega zahtevka ni vložil. Nadalje IP ugotavlja tudi, da prosilec v vlogi ni žaljiv. Njegova  zahteva je korektna, določna in je ni moč oceniti kot provokativno, nagajivo ali žaljivo. Upoštevajoč navedeno ni moč ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, oz. da gre za šikanozno zahtevo. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilec s svojim ravnanjem zlorabil pravico dostopa do informacije javnega značaja.

·         Poraba javnih sredstev

IP je vpogledal v dokumentacijo, ki ustreza zahtevi prosilca ter jo je organ dostavil IP za potrebe tega pritožbenega postopka, in sicer v:

- Dogovor o obsegu pravnega svetovanja in zastopanja ter plačilu in višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev, št. 0790-1/2023-407,

- Račun št. 2023-9/5 z dne 2. 6. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev,

- Račun št. 2023-3/6 z dne 3. 7. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev,

- Račun št. 2023-11/7 z dne 2. 8. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev,

- Račun št. 2023-9/8 z dne 4. 9. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev,

- Račun št. 2023-8/10 z dne 3. 11. 2023, skupaj s specifikacijo opravljenih storitev

ter pri tem ugotovil, da posredovani dokumenti izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Po vpogledu v navedene dokumente IP ugotavlja, da gre za dokumentacijo, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, in sicer na razpolaganje s sredstvi javnega zavoda. IP ugotavlja, da so določbe predmetnega dogovora splošne narave in ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da se vsebina teh podatkov nanaša na pogodbeno razmerje, ki ga je sklenil javni zavod. Slednji razpolaga z javnimi sredstvi, zato zanj še posebej velja načelo transparentnega delovanja. Nadalje IP ugotavlja, da računi za opravljene storitve in njihove specifikacije vsebujejo informacije o višini stroška, skupaj s podatkom o opravljeni storitvi (npr. o obvestilu o dopolnitvi postopka (poslovna skrivnost), o predlogu PV v konkretnem upravnem sporu, o spremnem dopisu ob odstopu pritožbe IP ipd.)), pri čemer vsebine zaupnega razmerja iz teh podatkov ni mogoče razbrati. IP izpostavlja, da morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki javnosti v skladu z načelom transparentnosti omogočajo, da preveri, ali je organ z javnimi sredstvi razpolagal skrbno in racionalno. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana t.i. »izjema od izjem« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Citirani člen namreč določa, da se dostop do zahtevane informacije v vsakem primeru dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, kot tudi sodba št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev« niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih.

Nadalje IP poudarja, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

IP je pri odločitvi, da so zahtevani dokumenti prosto dostopni, izhajal tudi iz prakse IP in sodne prakse (npr. odločba IP, št. 090-239/2023 z dne 16. 10. 2023, odločba IP št. 090-48/2023 z dne 27. 3. 2023, odločba IP št. 090-282/2016/13 z dne 13. 3. 2017, ki je potrjena s strani Upravnega sodišča št. I U 787/2017-37 z dne 19. 6. 2019). Iz prakse IP in sodne prakse namreč jasno izhaja, da so pogodbe o pravnih storitvah, računi in specifikacije dela o pravnih storitvah prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP še pojasnjuje, da v konkretni postopek ni pozival Odvetnice ……… kot stranske udeleženke, saj so podatki, ki jih je zahteval prosilec, absolutno javni. Skladno z a26.a členom ZDIJZ je namreč v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Pravno podlago za javnost zahtevanih dokumentov predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kljub temu, da organ v zvezi s predmetno dokumentacijo ni utemeljeval izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj se je skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter pri tem ugotovil, da te niso podane.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka