prosilec - URI Soča
+ -Številka: 090-48/2023
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek, varstvo sodnega postopka
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala vse pogodbe o zaposlitvi z aneksi za 4 javne uslužbence, vse pogodbe in anekse sklenjene z dotično odvetniško pisarno ter vse račune, ki jih je organ plačal za opravljene odvetniške storitve. O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, s katero je glede kadrovskih dokumentov zahtevi ugodil in omogočil dostop do podatka o aktualnem delovnem mestu in osnovni plači iz »zadnje« pogodbe o zaposlitvi za zadevne javne uslužbence, v preostalem delu zahtevanih dokumentov, vezanih na navedeno odvetniško pisarno, pa je zahtevo zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva sodnega postopka. IP je pritožbi delno ugodil in omogočil dostop do vseh pogodb in aneksov, pri čemer je odločil, da se prekrije varovane osebne podatke. Glede dela zahteve, ki se nanaša na pogodbe in račune v zvezi z dotično odvetniško pisarno pa je IP ugotovil, da je sklicevanje na zatrjevano izjemo neutemeljeno. Zahtevani dokumenti so namreč za sam sodni postopek irelevantni, zato njihovo razkritje nikakor ne more škodovati izvedbi samega sodnega postopka. Ker sta tako pogodba za storitve pravnega svetovanja in zastopanja odvetniške družbe, kot račun za opravljene storitve, povezana s porabo javnih sredstev, je IP odločil, da sta oba dokumenta, z izjemo varovanih osebnih podatkov, prosto dostopna javnosti.
ODLOČBA:
Številka: 090-48/2023/10
Datum: 27. 3. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilka), z dne 31. 1. 2023, zoper 1. in 3. točko izreka odločbe Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nad. organ), brez številke, z dne 27. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 31. 1. 2023 zoper 1. in 3. točko izreka odločbe Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča, brez številke, z dne 27. 1. 2023, se delno ugodi in se izpodbijana odločba v 1. in 3 točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati na njen elektronski naslov:
- za javnega uslužbenca …. naslednje dokumente:
· Pogodba o zaposlitvi, brez številke, z dne 19. 6. 2021, pri čemer mora prekriti od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi, brez številke, z dne 22. 4. 2022, pri čemer mora prekriti od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
- za javno uslužbenko …. naslednje dokumente:
· Pogodba o zaposlitvi št. 1611/3187, z dne 22. 1. 2020, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Dodatek št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 1611/3187, z dne 27. 5. 2020, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 1611/3187, z dne 15. 9. 2021, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
- za javno uslužbenko … naslednje dokumente:
· Pogodba o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 1. 12. 2022, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 17. 12. 2021, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 31. 1. 2019, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 1. 4. 2015, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Obvestilo o napredovanju z dne 1. 4. 2010,
· Aneks/2 k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 11. 8. 2009, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 02. 03. 98«, z dne 1. 8. 2008, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu« - skupaj s prilogo »Potrebni podatki za aneks h pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 15. 3. 2006, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 15. 12. 2006, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 16. 1. 2004, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 4. 12. 2000, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 18. 9. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 2. 3. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
- za javnega uslužbenca …. naslednje dokumente:
· Pogodba o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 13. 10. 2022, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 17. 12. 2021, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 1. 4. 2021, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 31. 1. 2019, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 1. 4. 2018, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 1. 4. 2015, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 21. 4. 2010, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 22. 3. 2010, pri čemer mora prekriti besedilo od »roj.« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 01. 07. 92«, z dne 1. 8. 2008, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu« - skupaj s prilogo »Potrebni podatki za aneks h pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca«,
· Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 17. 4. 2007, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 1. 4. 2004, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi pripravnika št. 420/1858, z dne 7. 7. 2003, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 19. 5. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 30. 5. 1995, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 10. 3. 1995,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 13. 5. 1993, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 1858/420, z dne 30. 6. 1992, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »v nadaljnjem besedilu«,
- Ponudbo za storitve pravnega svetovanja in zastopanja, sklenjeno dne 5. 10. 2022 med organom in Odvetniško pisarno …. d.o.o., pri čemer mora, na strani št. 3, prekriti ime in priimek odvetniške kandidatke,
- Račun Odvetniške pisarne … d.o.o., št. 1047-2022 z dne 5. 12. 2022, s pripadajočo specifikacijo, pri čemer mora na računu prekriti ime in priimek posameznika v delu »račun pripravila:«.
2. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te določbe) se pritožba zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 8. 1. 2023 pri organu vložila zahtevo za posredovanje sledečih dokumentov:
1. Vse pogodbe o zaposlitvi, skupaj z vsemi aneksi, za ….
2. Vse pogodbe o zaposlitvi, skupaj z vsemi aneksi, za …..
3. Zadnjo pogodbo o delu ali aneks, kjer je podpisnik za delodajalca g. …, sklenjena po 1. 10. 2022 (ne gre za staro pogodbo, ki jo je organ posredoval na podlagi zahteve po ZDIJZ z dne 1. 10. 2022), za ….
4. Vse pogodbe o zaposlitvi, skupaj z vsemi aneksi, za ….
5. Vse pogodbe o zaposlitvi, skupaj z vsemi aneksi, za ….
6. Vse pogodbe in anekse sklenjene z Odvetniško pisarno …. d.o.o..
7. Vse račune, ki jih je organ plačal Odvetniški pisarni …. d.o.o. v letu 2022 in 2023.
8. Svetovalno ali drugo vrsto pogodbe, ki jo ima organ sklenjeno s fizično osebo …. ali pravno osebo, za katero ali v katerem imenu …. nudi svetovanje ali drugačno obliko podpore COP.
9. Vse račune za opravljene storitve po pogodbah iz točke 8.
Zahtevane dokumente želi prosilka prejeti po elektronski pošti.
Organ je zahtevi prosilke z odločbo, brez številke, z dne 27. 1. 2023, delno ugodil. Vezano na 1., 2., 4. in 5. točko zahteve, je organ prosilki omogočil dostop do aktualnega podatka o delovnem mestu in osnovni plači iz pogodbe o zaposlitvi za …, …, … in … (v nad. zadevni javni uslužbenci), na način, da je te podatke izpisal oz. navedel v samem izreku odločbe, ostale točke zahteve pa zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ, po posameznih točkah zahteve prosilke, navedel sledeče:
1., 2., 4. in 5. točka zahteve: Organ se sklicuje na 38. člen ZSPJS, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter o delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. 38. člen ZJU šteje kot določilo, ki terja seznanitev z aktualnimi osebnimi podatki in je kot tak izjema od siceršnjega varovanja osebnih podatkov. Kadrovski razvoj zaposlenega in s tem zgodovinski razvid njegove plače in delovnih mest po mnenju organa ne more biti javno dostopen in predstavlja prekomeren poseg v osebnost in zasebnost posameznika. Četudi naj bi zaposleni v javnem sektorju imeli manj pričakovane zasebnosti, pa se 38. člen ZJU ne more razlagati tako široko. Javni interes v konkretnem primeru ne more prevladati nad interesom varstva osebnosti in zasebnosti posameznika.
3. točka zahteve: Organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki.
6. in 7. točka zahteve: Organ je v pogodbenem razmerju z dotično odvetniško pisarno zaradi izvajanja pravnih storitev v konkretnem pravnem primeru. Zaradi teka konkretnega sodnega postopka je potrebno dostop do pogodbe in računov, zaradi varstva interesov organa v konkretnem sodnem postopku, na podlagi 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrniti.
8 in 9. točka zahteve: Organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 31. 1. 2023, po elektronski pošti, vložila pritožbo, v kateri navaja sledeče:
Vezano na 1., 2., 4. in 5. točko zahteve: Organ ni posredoval zahtevanih pogodb, temveč le podatke o aktualnem delovnem mestu in osnovni plači. Organ se po mnenju prosilke nerazumno sklicuje na 38. člen ZJU, ki določa pravila za odločanje komisije za pritožbe in s predmetno zadevo nima nič skupnega. Nadalje organ podaja še razlago glede uvida v „kadrovski razvoj zaposlenega in zgodovinski razvid plače“, za katero nima podlage v zakonodaji, kot tudi ne v sodni in IP praksi. Vsaka pogodba o zaposlitvi je dokument, ki ustreza pogoju iz 1.odstavka. 4. člena ZDIJZ. Nenazadnje je prikaz vseh pogodb tudi v skladu z namenom iz 2. odstavka 4. člena ZDIJZ ter stališčem IP, po katerem osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, niso varovani. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji namreč izkazujejo ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Prosilka se v tem delu sklicuje na odločbo IP št. 090-187/2022 z dne 23. 6. 2022.
Vezano na 6. in 7. točko zahteve: Organ se po mnenju prosilke neupravičeno sklicuje na 8. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatek, pridobljen v postopkih iz omenjenega člena. Še bolj sporno je, da bi zahtevani račun vseboval za kakršenkoli sodni postopek relevantne podatke. Račun, plačan konkretni odvetniški družbi v višini 8.235,00€ (podatek je pridobljen iz spletne strani Erar) za izvedbo enostavnega upravnega postopka, je vsekakor potreben nadzora. Razlaga organa je v nasprotju s prakso IP, ki v podobnih primerih ugotavlja, da pogodbe z odvetniki in računi nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja (npr. odločba IP št. 090-282/2016 z dne 9. 3. 2017). Organ nenazadnje tudi ni izkazal, s sklepom, da je pogodba označena kot poslovno skrivnost.
IP je dne 16. 2. 2023 prejel dopis organa, brez številke, z dne 16. 2. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.
Na podlagi poziva IP, št. 090-48/2023/2 z dne 20. 2. 2023, je organ IP dne 27. 2. 2023, po elektronski pošti, posredoval pogodbe o zaposlitvi in anekse za dotične zaposlene, ponudbo oz. pogodbo za storitve pravnega svetovanje in zastopanja, ki jo je organ dne 5. 10. 2022 sklenil z Odvetniško pisarno … d.o.o. ter račun Odvetniške pisarne …. d.o.o. za opravljene odvetniške storitve, št. 1047-2022 z dne 5. 12. 2022. Dodatno je organ navedel, da je zahteva prosilke funkcionalno povezana z zahtevami drugega prosilca, za katere meni, da predstavljajo zlorabo pravice. Organ je v sodnem sporu z omenjenim prosilcem, zato je zahtevanje, da organ predloži predmetne informacije obid sodnega postopka, v katerem lahko prosilec ščiti svoje pravice in sodišče presodi, katere informacije so potrebne za sodni postopek.
Na podlagi elektronskega sporočila IP, z dne 3. 3. 2023, je organ IP, dne 13. 3. 2023, po elektronski pošti, posredoval še specifikacijo, ki je priloga računa, št. 1047-2022 z dne 5. 12. 2022.
Pritožba je delno utemeljena.
Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Ø Vezano na 1., 2., 4. in 5. točko zahteve prosilke (1. točka izreka izpodbijane odločbe)
IP je v okviru pritožbenega postopka uvodoma ugotovil, da so pritožbene navedbe prosilke, da je s strani organa prejela zgolj podatke o aktualnem delovnem mestu in osnovni plači posameznega zaposlenega, pri čemer ji organ ni posredoval zahtevanih pogodb in aneksov, utemeljene.
Iz zahteve prosilke jasno izhaja, da želi pridobiti vse pogodbe o zaposlitvi in njim pripadajoče anekse za točno določene zaposlene pri organu, in sicer za …, …, … in …., kar pomeni, da bi se moral organ, v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ, ob uporabi določbe 17. člena ZDIJZ, ki zahteva, da prosilec opredeli zahtevano informacijo in izbire obliko zahtevane informacije (seveda ob predpostavki materializirane oblike), opredeliti do dostopa do konkretnih dokumentov, v izvirni obliki, česar pa, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, ni storil. Navedeno pomeni, da organ ni odločal o zahtevanih dokumentih kot takih, ampak je iz njih izpisal le trenutno aktualne podatke, torej podatke o trenutni zasedbi delovnega mesta ter osnovni plači posameznega zaposlenega in jih kot take posredoval prosilki, s tem pa ravnal v nasprotju z določbami ZDIJZ, saj bi moral prosilki omogočiti dostop do zahtevanih, t.i. izvirnih dokumentov, upoštevajoč izjeme iz 5.a in 6. člena ZDIJZ.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ v tem delu napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je izpodbijano odločbo delno odpravil in sam odločil o zadevi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
IP je v okviru pritožbenega postopka s strani organa prejel t.i. izvirne dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke iz 1., 2., 4. in 5. točke, in sicer:
- za javnega uslužbenca …:
· Pogodba o zaposlitvi, brez številke, z dne 19. 6. 2021,
· Pogodba o zaposlitvi, brez številke, z dne 22. 4. 2022,
- javno uslužbenko …:
· Pogodba o zaposlitvi št. 1611/3187, z dne 22. 1. 2020
· Dodatek št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 1611/3187, z dne 27. 5. 2020,
· Pogodba o zaposlitvi št. 1611/3187, z dne 15. 9. 2021,
- za javno uslužbenko …:
· Pogodba o zaposlitvi št. 647/2081 z dne 1. 12. 2022,
· Pogodba o zaposlitvi št. 647/2081 z dne 17. 12. 2021,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 31. 1. 2019,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 1. 4. 2015,
· Obvestilo o napredovanju z dne 1. 4. 2010,
· Aneks/2 k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081 z dne 11. 8. 2009,
· Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 02. 03. 98«, z dne 1. 8. 2008, s prilogo »Potrebni podatki za aneks h pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca«,
· Pogodba o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 15. 3. 2006,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 15. 12. 2006,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 16. 1. 2004,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 4. 12. 2000,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 18. 9. 1998,
· Pogodba o zaposlitvi št. 647/2081, z dne 2. 3. 1998,
- za javnega uslužbenca ….:
· Pogodba o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 13. 10. 2022,
· Pogodba o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 17. 12. 2021,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 1. 4. 2021,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 31. 1. 2019,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 1. 4. 2018,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 1. 4. 2015,
· Pogodba o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 21. 4. 2010,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 22. 3. 2010,
· Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 01. 07. 92«, z dne 1. 8. 2008, s prilogo »Potrebni podatki za aneks h pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca«,
· Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 17. 4. 2007,
· Pogodba o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 1. 4. 2004,
· Pogodba o zaposlitvi pripravnika št. 420/1858, z dne 7. 7. 2003,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 19. 5. 1998,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 30. 5. 1995,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 10. 3. 1995,
· Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 420/1858, z dne 13. 5. 1993,
· Pogodba o zaposlitvi št. 1858/420, z dne 30. 6. 1992.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno niti, da organ z njimi razpolaga, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi kriteriji za informacije javnega značaja v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.
IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.
Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).
Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
IP je z vpogledom v posredovane pogodbe o zaposlitvi/napredovanju in anekse ugotovil, da obsegajo, med drugim, določbe o delovnem mestu, nalogah, kraju opravljanja dela, delovnem času, počitku, plači, itd.. Določbe so v večjem delu povsem splošne oz. pogodbe so v določenih delih identične. Ob tem IP pripominja, da je v posamezni pogodbi sicer navedena vrednost plačnega razreda, vendar v bruto znesku, kar je podatek, ki je javen že na podlagi ZSPJS. Pogodbe o zaposlitvi z aneksi zadevnih javnih uslužbencev, vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega/začasnega prebivališča, EMŠO, šifro in ime delovnega mesta, tarifni razred, šifro in ime naziva, plačni razred FDMN, nominalno vrednost plačnega razreda, zvišanje osnovne plače na podlagi 2. odstavka 19. člena ZSPJS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalno vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). IP ugotavlja, da gre pri določenih podatkih za javne podatke, kot npr. šifra in ime naziva za določeno delovno mesto, ki so del pogodbe na podlagi javnopravnih predpisov (ZSPJS in Kolektivne pogodbe dejavnosti oz. splošni akti o sistematizaciji, itd.) in zato ne predstavljajo osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taki ne morejo biti predmet izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu pa dejstvo, da je določena oseba na določenem delovnem mestu in da prejme z določenim aktom (pogodbo ali aneksom) tam navedena »zvišanja plačnih razredov«, četudi na podlagi zakona, gre za osebni podatek. Upoštevaje predhodno navedeno in vsebino predmetnih pogodb/aneksov IP ugotavlja, da so pogodbe/aneksi povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev. Predmetne pogodbe in aneksi so namreč »podlaga« za sklenitev in nastanek konkretnega delovnega razmerja oz. podlaga za opravljanje posameznih del in nalog javnih uslužbencev. O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP sicer že odločal.
Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.
Skladno s 1. odstavkom 38. člena ZSPJS, v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju, so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah in kako je ta osnovna plača izračunana kot izhaja iz tabel pogodb o zaposlitvi in aneksov (šifro in ime delovnega mesta, tarifni razred, šifro in ime naziva, plačni razred FDMN, nominalno vrednost plačnega razreda, zvišanje osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalno vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Po 6. odstavku 38. člena ZSPJS so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri tem ni dvoma, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS. Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.
Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da na zahtevanih pogodbah o zaposlitvi in aneksih niso varovani podatki o: šifri in imenu delovnega mesta, tarifnem razredu, šifri in imenu naziva, plačnem razredu FDMN, nominalni vrednosti plačnega razreda, zvišanju osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalna vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
IP je po vsebinskem pregledu pogodb o zaposlitvi, aneksov k pogodbi in obvestila o napredovanju za zadevne javne uslužbence, upoštevajoč 7. člen ZDIJZ, tako odločil, da mora organ prosilki posredovati vse pogodbe o zaposlitvi z aneksi ter obvestilo o napredovanju, pri čemer mora prekriti osebne podatke, kot so EMŠO številka, davčna številka, naslov stalnega/začasnega prebivališča, kraj in datum rojstva, za katere IP ni našel prav podlage za razkritje in kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pri tem IP pojasnjuje, da niti zakonodaja niti upravno sodna praksa ne pritrjuje stališču organa, da zadostuje transparentnosti z omogočanjem dostopa zgolj do podatka o aktualnem delovnem mestu in osnovni plači zadevnih javnih uslužbencev. Takšne omejitve ne pozna 38. člen ZSPJS in tudi ne 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za razkritje vsebine zgoraj navedenih dokumentov oz. informacij predstavlja ustrezno pravno podlago točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. S sprejetjem te določbe se je namreč slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oz. so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Temu pritrjuje pa tudi nedavna praksa Upravnega sodišča v zadevah I V 108/2021-19 z d 15. 2. 2022 in I U 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023, iz katerih izhaja jasno stališče, da so absolutno javni podatki o delovnem mestu, bruto plači, skupaj z določenimi dodatki javnega uslužbenca.
Po mnenju IP ni dvoma, da gre pri osebnih podatkih iz pogodb in aneksov, za katere je IP odločil s prvo točko izreka te odločbe, za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oz. delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ti podatki tako ne predstavljajo podatkov iz zasebne sfere javnih uslužbencev, ki bi jih bilo treba varovati. Ker so ti podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival zadevnih javnih uslužbencev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
Ø Vezano na 6. in 7. točko zahteve (3. točka izreka izpodbijane odločbe)
Organ je prosilki zavrnil dostop do pogodbe, sklenjene z Odvetniško pisarno …. d.o.o.,
ter računa, za opravljene odvetniške storitve, s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
V okviru pritožbenega postopka je organ IP posredoval oba dokumenta, ki sta predmet zahteve prosilke, in sicer:
- Ponudbo oz. pogodbo za storitev pravnega svetovanja in zastopanja, ki jo je organ dne 5. 10. 2022 sklenil z Odvetniško pisarno …. d.o.o.;
- Račun št. 1047-2022 z dne 5. 12. 2022, ki ga je organu izdala Odvetniška pisarno …. d.o.o., skupaj s prilogo, specifikacijo odvetniških storitev.
Tudi v tem delu ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z njimi razpolaga, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi kriteriji za informacije javnega značaja v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.
IP je uvodoma ugotavljal, ali je v konkretnem primeru podana izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo sodnega postopka), na katero se je, v izpodbijani odločbi, skliceval organ.
Izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Za uveljavitev izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku oz. da je izdelani dokument namenjen izvedbi konkretnega sodnega postopka, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda pri izvedbi konkretnega sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).
Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je sklicevanje organa na izjemo iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru neutemeljeno. Predmet zahteve sta namreč pogodba, sklenjena z Odvetniško pisarno … d.o.o. in račun (skupaj s specifikacijo) za opravljene odvetniške storitve, ki pa ne izpolnjujeta nobenega od pogojev za obstoj zatrjevane izjeme. Razkritje podatka, da je organ z določeno odvetniško družbo sklenil pogodbo za zastopanje pred sodiščem, njene vsebine ter višine odvetniških stroškov, skupaj s specifikacijo, namreč nikakor ne more škoditi sami izvedbi konkretnega sodnega postopka oz. interesom organa v konkretnem sodnem postopku, kot to zatrjuje organ v izpodbijani odločbi - organ v izpodbijani odločbi sicer niti ne navaja, katerim njegovim interesom bi škodilo razkritje zahtevanih dokumentov oz. kakšna škoda bi organu nastala z razkritjem zahtevanih dokumentov. IP ugotavlja, da predmet dotičnega delovno pravnega sodnega postopka namreč nista ne predmetna pogodba, ne račun oz. specifikacija, niti ne gre za dokumente, ki bi bili namenjeni sami izvedbi konkretnega sodnega postopka in bi lahko kakorkoli vplivali na njegov končni izid. Vsi navedeni dokumenti so tako za sam sodni postopek irelevantni, zato njihovo razkritje nikakor ne more škodovati izvedbi samega sodnega postopka.
IP je po uradni dolžnosti v nadaljevanju presojal, ali je v konkretnem primeru podana katera druga izjema iz 5.a in 6. člena ZDIJZ oz. ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja ali ne.
· Ponudba oz. pogodba, sklenjena med organom in Odvetniško pisarno ….d.o.o. (»Zadeva: Ponudba za storitev pravnega svetovanja in zastopanja«)
Glede na to, da je organ javni zavod, je IP presojal dokumente na podlagi določb 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP uvodoma razjasnjuje definicijo porabe javnih sredstev, ki je sicer ZDIJZ ne vsebuje, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javnih sredstev) je potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi[1].
IP po vpogledu v predmetno pogodbo ugotavlja, da so določbe predmetne pogodbe splošne ter obsegajo navedbo storitev in ceno, plačilne pogoje, navedbo strokovnjakov (imena in priimki odvetnikov, elektronski naslovi, telefonske številke), ki bodo stranko zastopali pred sodiščem, ipd.. Predmetna pogodba oz. ponudba med odvetniško družbo in organom tako ne obsega podatkov, ki bi jih odvetniški družbi zaupal organ kot stranka in tudi ne podatkov, ki bi jih odvetniška družba izvedela za organ, ampak splošne določbe, ki urejajo njun medsebojni poslovni odnos. Podatki iz predmetne pogodbe sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da se vsebina teh podatkov nanaša na pogodbeno razmerje, ki ga je sklenil javni zavod (v obravnavanem primeru je upoštevati tudi, da naslovnik zahteve ni odvetniška družba, ampak stranka odvetniške družbe, ki je po določbah ZDIJZ kot javni zavod - organ zavezana za dostop do informacij javnega značaja). Le-ta razpolaga z javnimi sredstvi, zato zanj še posebej velja načelo transparentnosti delovanja. Javnost ima namreč pravico nadzora nad razpolaganjem z javnimi sredstvi z vidika smotrnosti porabe javnih sredstev. Torej z vidika presoje, ali bi lahko bilo razpolaganje z javnimi sredstvi za istovrstne storitve smotrnejše, če ne bi bila sklenjena predmetna pogodba. Nedvomno je tako v interesu javnosti, da se seznani s predmetnimi določili, še posebej z določili o predmetu pogodbenega razmerja ter vseh obveznostih, ki izhajajo iz tega pogodbenega razmerja na eni in drugi strani in posledično predstavljajo porabo javnih sredstev. IP pa ob navedenem ponovno poudarja, da je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je organ kot javni zavod zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, pa se morajo tudi poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 in št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.
Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je sama vsebina predmetne pogodbe prosto dostopna, je pa pri pregledu predmetne pogodbe IP ugotovil, da ta vsebuje tudi osebne podatke odvetnika oz. odvetniške kandidatke, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so ti podatki javnosti prosto dostopni ali ne.
IP je izjemo varstva osebnih podatkov oz. določbe, ki urejajo varstvo osebnih podatkov podrobneje pojasnil že zgoraj, zato je oz. jih v tem delu ne bo ponovno podrobneje pojasnjeval.
Glede vsebovanih osebnih podatkov je IP ugotovil sledeče:
- Osebno ime odvetnika in njegovi kontaktni podatki (mobilna telefonska številka in elektronski naslov) ne sodijo med t.i. varovane osebne podatke. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavanem dokumentu pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oz. z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica.
- IP ni našel ustrezne pravne podlage za razkritje osebnega imena odvetniške kandidatke javnosti, zato gre v tem delu za t.i. varovane osebne podatke, ki javnosti niso prosto dostopni.
· Račun št. 1047-2022 z dne 5. 12. 2022, ki ga je organu izdala Odvetniška pisarno … d.o.o., skupaj s prilogo (specifikacija)
Kot izhaja iz že navedenega, je kot podatke o porabi javnih sredstev potrebno šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju predmetne pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice bo sklenjena pogodba imela za proračun organa. Zgolj podatek o skupni končni vrednosti pogodbenega posla (ki je v konkretnem primeru tudi prosto dostopen na spletni strani Erar), brez podrobnejše specifikacije, torej ne omogoča takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oz. zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter gospodarna poraba javnih sredstev.
Upoštevaje navedeno IP tako ocenjuje, da so zahtevani dokumenti v zvezi s poslovanjem organa z navedeno odvetniško družbo, prosto dostopne informacije javnega značaja. Račun za opravljeno odvetniško/pravno storitev in njegovo specifikacijo namreč ni mogoče šteti kot razkrivanje vsebine zaupnega razmerja, saj zgolj informacija o višini stroška, skupaj s podatkom npr. »telefonska korespondenca«, »pregled dokumentacije«, »sestanek«, »opredelitev do zagovornih navedb«, »posredovanje pojasnil v zvezi z upravičenostjo zaposlenega do izplačila denarnega nadomestila za neizkoriščeni letni dopust«, … ipd., brez drugih informacij, same vsebine razmerja ne razkriva.
IP je pri odločitvi, da sta tako račun, kot tudi priložena specifikacija javno dostopna, izhajal tudi iz prakse IP in sodne prakse (npr. odločba IP št. 090-282/2016/13 z dne 13. 3. 2017, ki je potrjena s strani Upravnega sodišča št. IU 787/2017-37 z dne 19. 6. 2019). Iz prakse IP in sodne prakse namreč jasno izhaja, da so računi in specifikacija dela o pravnih storitvah prosto dostopne informacije javnega značaja.
IP je pri pregledu predmetne/ga:
- računa ugotovil, da se v njem nahaja ime in priimek osebe, ki je pripravila predmetni račun, pri čemer IP ni našel pravne podlage za razkritje predmetnega podatka javnosti in posledično gre za t.i. varovan osebni podatek, ki javnosti ni prosto dostopen.
- specifikacije računa ugotovi, da so v njej navedena tudi imena in priimki oseb, pri čemer pa gre za zaposlene pri organu, torej javne uslužbence, katerih podatki niso varovani oz. so v dotičnem dokumentu omenjeni v povezavi oz. v zvezi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja in so kot taki prosto dostopni javnosti.
Glede navedb organa v dopis z dne 24. 2. 2023, da je zahteva prosilke funkcionalno povezana z zahtevami drugega prosilca, za katere organ meni, da predstavljajo zlorabo pravice ter da je organ v sodnem sporu z omenjenim prosilcem, zato je zahtevanje, da organ predloži predmetne informacije obid sodnega postopka, IP pojasnjuje, da se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur, torej ne le prosilcu. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug (to je javnost), ki bi organu postavil isto zahtevo. Za konkretni postopek po ZDIJZ so tako navedbe organa v dopisu z dne 24. 2. 2023 irelevantne.
Na podlagi vsega zgoraj navedenega je IP odločil kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.