prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-404/2025
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je odločitvi organa sledil, saj je ugotovil, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-404/2025/3
Datum: 2. 3. 2026
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 130. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 8. 2025 zoper odločbo št. 090-33/2025-24 z dne 12. 8. 2025 in zoper odločbo št. 090-34/2025-6 z dne 14. 8. 2025 Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednja
S K L E P:
1. Pritožbeni postopek zoper odločbo št. 090-33/2025-24 z dne 12. 8. 2025 in zoper odločbo št. 090-34/2025-6 z dne 14. 8. 2025 Tržnega inšpektorata Republike Slovenije se združita v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod opravilno številko 090-404/2025.
in
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 25. 8. 2025 zoper odločbo št. 090-33/2025-24 z dne 12. 8. 2025 in zoper odločbo št. 090-34/2025-6 z dne 14. 8. 2025 Tržnega inšpektorata Republike Slovenije se zavrneta.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
K sklepu:
(1) S pritožbo z dne 25. 8. 2025 je prosilec izpodbijal odločbo št. 090-33/2025-24 z dne 12. 8. 2025 in odločbo št. 090-34/2025-6 z dne 14. 8. 2025 Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Ker se izpodbijani odločbi opirata na isto dejansko stanje in isto pravno podlago, za obravnavo pritožbe pa je stvarno pristojen IP, se na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP obravnava pritožb združi v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod številko 090-404/2025.
K odločbi:
(2) Prosilec je po elektronski pošti na organ naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi slednjih je organ izdal odločbo št. 090-33/2025-24 z dne 12. 8. 2025, s katero je zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ) zavrnil zahtevo prosilca z:
· z dne 15. 7. 2025 za posredovanje izpis popisa zadev o tozadevnem nadzoru (Terinda
FF otroške maske) pri HERVIS in TERINDA oziroma, če nadzor ni bil opravljen za oceno tveganja, na osnovi katere se nadzor ni izvedel;
· z dne 15. 7. 2025 za posredovanje izpis popisa zadeve o nadzoru spletne tržnice SWIMAHOLIC.si oziroma, če se nadzor ni izvedel za oceno tveganja, na osnovi katere se nadzor ni izvedel;
· z dne 16. 7. 2025 za posredovanje vseh dokumentov, ki so v letu 2025 bili izdani ali prejeti v vezi prisotnosti nevarnih plavajočih pripomočkov na trgu;
· z dne 16. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve o nadzoru spletne tržnice S-SPORT.si;
· z dne 17. 7. 2025 za posredovanje dokumentov kaj (ni)so storili, da bi se takšni proizvodi umaknili iz trga in iz uporabe in seznanitev javnosti s temi dokumenti;
· z dne 18. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve o nadzoru plavajočih pripomočkov (in s tem rešilnih jopičev) na spletni tržnici S-SPORT.si;
· z dne 19. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora vseh vrst plavajočih pripomočkov v letu 2025;
· z dne 19. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora vseh vrst plavajočih pripomočkov v letu 2025;
· z dne 20. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora vseh vrst plavajočih pripomočkov v letu 2025;
· z dne 23. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev povezanih z nadzorom trga na TEMU.com/si;
· z dne 27. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisov zadev iz nadzora plavajočih sedežev s streho (senčnikom) in sicer od vključno leta 2020 dalje;
· z dne 31. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve o nadzoru plavajočih pripomočkov na spletni strani S-SPORT.si;
· z dne 31. 7. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve o nadzoru plavajočih pripomočkov (in s tem rešilnih jopičev) na spletni tržnici S-SPORT.si;
· z dne 1. 8. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve o nadzoru plavajočih pripomočkov
na KIDERO.si;
· z dne 2. 8. 2025 za posredovanje dokumentov, s katerimi se je ukrepalo v primeru prodaje
nevarnih plavajočih pripomočkov EDWEKIN;
· z dne 2. 8. 2025 za posredovanje izpisa popisov zadev o nadzoru plavajočih pripomočkov
na MIMOVRSTE.com od vključno leta 2023 naprej;
· z dne 3. 8. 2025 za posredovanje vseh dokumentov, ki so nastali v letih 2024 in 2025 z
namenom in v cilju, da se zmanjšajo varnostna tveganja, ki jih predstavljajo neskladni in
nevarni izdelki na TEMU.com/si;
· z dne 5. 8. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora plavajočih
pripomočkov v letu 2025;
· z dne 7. 8. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora plavajočih
pripomočkov v letu 2025;
· z dne 7. 8. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora plavajočih
pripomočkov v letu 2025.
Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 25. 8. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da izpodbijana odločba ni v ničemer ustrezno utemeljena ter da se v ničemer ni upoštevalo dejanskega stanja, v katerem so bile konkretne zahteve po ZDIJZ podane. Slednje so bile namreč podane z novimi dokazi, ki zopet niso bili upoštevani glede neurejenosti trga zaradi neustreznega nadzora. Nadalje navaja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pavšalna in splošna, pri čemer vlaganje zahtev v predmetnem primeru utemeljuje z analizami ter predstavitvijo podanih zadev v konkretnem primeru, v katerih se je ugotavljalo in dokazovalo nepravilnosti na trgu in očitne nepravilnosti v delovanju organa.
Organ je izdal odločbo št. 090-34/2025-6 z dne 14. 8. 2025, s katero je zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ) zavrnil zahtevo prosilca z:
- z dne 23. 7. 2025 za posredovanje izpisov popisov vseh zadev povezanih s Kupihitro.si;
- z dne 24. 7. 2025 za posredovanje izpisov popisov vseh zadev iz nadzora v okviru zadevnega projekta ter tozadevno poročilo (vezano na objavo Tržnega inšpektorata glede sodelovanja v CSN Sweep 2025 z dne 24. 7. 2025);
- z dne 7. 8. 2025 za posredovanje vseh zadev iz nadzora kosilnih glav s premičnimi (gibljivimi) noži v letih 2024 in 2025;
- z dne 8. 8. 2025 za posredovanje izpisa seznama vseh zadev iz nadzorov in vseh spletnih tržnicah v lasti istega subjekta v letih vključno 2020 do vključno 2025 (vezano na subjekte HALOKNAUF.si, HALOORODJE.si, LEDsvet.si);
- z dne 9. 8. 2025 za posredovanje izpisov popisov zadev iz nadzora proizvodov za mikromobilnost od vključno leta 2023 naprej;.
Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 25. 8. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da podaja pritožbo iz vseh relevantnih razlogov, pri čemer odločbe niso v ničemer utemeljene. Poudarja, da se v ničemer ne upoštevajo konkretne situacije, v katerih so bili posamezni zahtevki po ZDIJZ podani. Navaja, da se v obrazložitvi samo ponavlja splošne in pavšalne navedbe, pri tem nekatere v nobenem smislu niti ne sodijo k obrazložitvi te odločbe, ali so si celo v medsebojnem nasprotju. Dodaja, da je bil vsak zahtevek podrobno utemeljen, zakaj in na osnovi česa se podaja, pri čemer pa vse navedeno ni v ničemer upoštevano v odločbi. V pritožbi je prosilec organu dostavil analizo o nepravilnostih na trgu v ponudbi in prodaji izdelkov, ki so glede nadzora skladnosti in pravilnosti prodaje v pristojnosti TIRS.
(3) V obrazložitvah zgoraj citiranih odločb je organ navedel, da predmetne zahteve prosilca obravnava v okviru enega postopka, saj gre za funkcionalno povezane zahteve, ki jih prosilec glede na predhodne zahtevke dopolnjuje, ponavlja oziroma pošilja že predhodno poslane zahteve, pri čemer gre za smiselno povezane zahtevke glede na njihovo vsebino in področje. Nadalje organ povzema posamezne določbe ZDIJZ in navaja, da prosilec na organ že od februarja 2020 naslavlja različna obsežna sporočila, pri čemer želi s svojimi predlogi usmerjati in vplivati na postopke organa. Navaja, da prosilec sporočila pošilja številnim drugim naslovnikom, pri čemer obenem zastavlja tudi vprašanja in prilaga prijave, analize, tožbe ipd. Tako ugotavlja, da slednji z navedenim ravnanjem prekomerno obremenjuje njegovo delo, prav tako pa organ ob tem ne uresničuje namena ZDIJZ, temveč z vloženimi zahtevami samo nadaljuje s svojim načinom vlaganja zahtev za dostop do informacij javnega značaja preko katerih izraža svoje nestrinjanje z delovanjem organa in opozarja na, po njegovem mnenju, neučinkovito opravljene nadzore. Navaja tudi, da prosilec svoje vloge vlaga kontinuirano, zahteve pa se nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke, objave nevarnih izdelkov na enotnem evropskem trgu na spletnem mestu Evropske komisije Safety gate in objave nevarnih in neskladnih izdelkov na spletni strani gov.si). Nadalje dodaja, da število zahtevkov z zakonom res ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne ge za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, kar izkazuje število njegovih vlog v preteklih letih. Dodaja, da prosilec v svojih zahtevkih posreduje več preteklih in obsežnih e-sporočil, katerih vsebina se prepleta, pri tem pa so v okviru posameznega zahtevka podani tudi pozivi drugim organom. Prav tako je potrebno pri odstopu pritožb organu druge stopnje vloge prosilca pošiljati preko spletnega odložišča velikih datotek, saj gre zaradi obširnih in nepreglednih elektronskih sporočil s prilogami, ki lahko obsegajo več kot 100 strani, za datoteke obsežnih velikosti. Nadalje organ izpostavlja, da je samostojen subjekt, ki mora ravnati v skladu z zakonodajo in svojo strategijo, zato svojega dela ne more podrejati posameznikom, ki želijo organ prisiliti, da sledi njihovim »ugotovitvam«, s tem, da neprestano pošiljajo velike količine gradiva. Organ namreč nadzira številna druga področja, ki so zajeta v več kot 200 predpisih, ki se vse skozi spreminjajo, zato mora svoje kadrovske vire izkoristiti in razporediti tako, da je organ prisoten na vseh tistih področjih dela, ki jih oceni za kritične v določenem obdobju in ne samo enem področju, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Prav tako poudarja, da je bil prosilec že večkrat seznanjen, da namen ZDIJZ in pravice dostopa do informacij javnega značaja ni v tem, da se vpliva na delovanje organa oz. prisili organ, da odgovarja na prijave, niti ni ta pravica izključno v interesu prosilca, temveč v interesu družbe. Ob tem se sklicuje na odločbo IP št. 090-127/2023/2 z dne 5. 5. 2023. Navedeno organ podpre s statistiko vlog prosilca, ki je v letu 2022 na organ naslovil 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 173 takšnih zahtev, v letu 2024 kar 260 vlog, v letu 2025 (do dne 13. 8. 2025) že 154 vlog. Navedena statistika dodatno potrjuje, da ne gre za povprečnega prosilca po ZDIJZ, saj je organ sicer letno prejel v povprečju od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ. Organ tako ugotavlja, da namen prosilca ni izvajanje nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ. Ob tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 214/2016, iz katere izhaja, da so šiknozne tiste zahteve, s katerim želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, ipd.).
(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločb ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbi prosilca odstopil v reševanje IP.
(5) Glede pritožbenih navedb o kršitvah pri posameznih izdelkih, kot jih navaja prosilec in glede izvajanja nadzora organa, IP pojasnjuje, da so te za konkretni postopek irelevantne, saj je predmet konkretnega pritožbenega postopka ugotovitev, ali je organ v postopku na prvi stopnji pravilno odločil o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer se ne presoja materialnopravnih postopkov, ki jih na podlagi zakona vodi organ v svojih nadzorih.
Pritožbi nista utemeljeni.
(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena.
(8) ZDIJZ v petem odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
(9) IP pojasnjuje, da se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je IP do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah pri organu.[2]
(10) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
(11) IP na podlagi pregleda spisovne dokumentacije predmetne pritožbene zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
(12) Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec svoje zahteve vlaga kontinuirano, za nekatere zahteve zakonski rok za odločitev še ni potekel pred vložitvijo nove zahteve, pri čemer se vse zahteve nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijski postopki, objave nevarnih izdelkov na enotnem evropskem trgu na spletnem mestu Evropske komisije Safety gate in objave nevarnih in neskladnih izdelkov na spletni strani gov.si), ki jih je oz. jih ni organ uvedel na podlagi prijav prosilca. IP je v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločitve, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnaval kot funkcionalno celoto. Tako je npr. organ v letu 2022 s strani prosilca prejel 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 kar 173 vlog, v letu 2024 kar 260 vlog ter v letu 2025 (do dne 13. 8.. 2025) kar 154 vlog. Prosilec zahteve po ZDIJZ vlaga po tem, ko ugotovi, da ustrezno učinkovito delovanje organa ni bilo zaznano in se nepravilnosti na trgu v enaki ali podobni obliki pojavljajo, kljub njegovim prizadevanjem in opozorilom, še naprej. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so obsežne, v njih prosilec izčrpno navaja vsa dejstva glede neustreznosti izdelkov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje in kar je bilo prosilcu v postopkih že večkrat pojasnjeno. Tako npr. prosilec zahteve vlaga v obsežnih vlogah, s katerimi podaja tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom proizvodov, izraža svoja nestrinjanja s pristopi in delom organa ipd.
(13) ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr. ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[3]
(14) IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca in kasneje tudi iz vloženih pritožb izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma želi preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Slednje večkrat izpostavlja v pritožbi, ko pojasnjuje vzroke, zaradi katerih vlaga zahteve na podlagi ZDIJZ. Navedeno ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovita javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[4] Ni pa ZDIJZ zakon, na podlagi katerega bi organi morali uvesti postopke, za katere so sicer materialnopravno pristojni. IP je prosilcu že večkrat pojasnil, da v postopkih po ZDIJZ prosilec ne more doseči aktivnega ravnanja organov, niti ni ta zakon namenjen temu, da bi organi ustvarjali informacije, s katerimi očitno ne razpolagajo (npr. informacije iz inšpekcijskih postopkov, ki jih organ ni uvedel in posledično zahtevane informacije očitno ne obstajajo).
(15) Iz vsebine vlog prosilca izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih oz. spletnih strani in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno, očita neučinkovito delo organa, kar ni predmet postopka po ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijske postopke glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. IP ponovno poudarja, da navedeno ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa, oziroma za »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Povedano drugače, tudi če so vse prijave prosilca, ko poziva k ukrepanju glede neustreznih proizvodov na trgu, utemeljene, pravica dostopa do informacij javnega značaja ni orodje, s katerim bi prosilec organ lahko prisilil k ukrepanju oziroma k uvedbi nadzora, kot ga zahteva prosilec. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se namreč nanaša le na že ustvarjene dokumente, ne pa na pojasnila, razlage in aktivno ukrepanje, ki ga organ (še) ni izvedel in posledično ne obstaja. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice.
(16) Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu praktično dnevno pošiljal sporočila, med katerimi je večina zelo obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg prijav in analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec hkrati vlagal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z določeno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oziroma, da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi zgoraj navedena statistika, povzeta iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 300 vlog, v letu 2024 pa preko 400 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).
(17) Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. Vloge prosilca so tako tudi po oceni IP nepregledne in tudi izjemno obsežne. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
(18) IP zato sledi stališču organa, da je v konkretnem primeru očitno, da namen prosilca ni le seznanjenost z delovanjem organa, kot ga zasleduje ZDIJZ, temveč je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz, oziroma da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[5]
(19) IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem IP ponovno dodaja, da četudi bi bile prijave prosilca utemeljene, ZDIJZ nikakor ni orodje, s katerim bi prosilec organ prisilil, da obravnava njegove prijave.
(20) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da sta pritožbi prosilca neutemeljeni, zato ju je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz izreka te odločitve.
(21) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka odločbe.
(22) Ta odločitev je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločitve na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana.
Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločitve, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.
[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2, št. 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-330/2023, št. 090-375/2023/2, št. 090-25/2024/2, št. 090-26/2024/2, št. 090-27/2024/2, št. 090-103/2024, št. 090-440/2024, št. 090-441/2024, 090-73/2025.
[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..
[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.
[5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.