prosilec - Telekom Slovenije d.d.

POVZETEK:

Zavezanec je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov iz razloga varstva poslovne skrivnosti in ker po njegovem mnenju zahtevani podatki ne predstavljajo informacij javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zavezanec z delom zahtevanih podatkov ne razpolaga v materializirani obliki, del podatkov pa ne predstavlja informacij javnega značaja po prvem odstavku  4.a člena ZDIJZ. Razpolaganje ali upravljanje s komunikacijsko opremo zavezanca, kot je npr. oddaja infrastrukture v najem, per se sicer ustreza definiciji »razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem«, vendar gre v obravnavanem primeru za razpolaganje oziroma upravljanje s stvarnim premoženjem kot del osnovne dejavnosti zavezanca, in ne za katero od podpornih dejavnosti zavezanca. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-11/2025/4

Datum: 11. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024(v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 19. 11. 2025, zoper pisni odgovor družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), št. 170-715-ijz z dne 29. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 19. 11. 2025 zoper pisni odgovor zavezanca št. 170-715-ijz z dne 29. 10. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 23. 6. 2025 zahteval od zavezanca, da mu na podlagi 5. člena ZDIJZ posreduje informacije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-2) in zadnjo veljavno regulatorno odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: AKOS), št. 06102-2/2022/5 z dne 10. 3. 2023 (v nadaljevanju: odločba AKOS), za obdobje zadnjih petih let (od 1. 1. 2020 do dneva obravnave te zahteve), in sicer:

- kolikokrat je zavezanec kot upravljavec obstoječe elektronske komunikacijske infrastrukture oddal v najem infrastrukturne zmogljivosti (npr. cevovode, vode, jaške, drogove ipd.) družbi …;

- na katerih geografskih območjih (vsaj na ravni občin ali naselij) so bili navedeni najemi sklenjeni;

- kakšno je bilo trajanje posameznih postopkov, merjeno od datuma prejema vloge … do dokončne odločitve oziroma sklenitve pogodbenega razmerja v teh primerih;

- ali je bila obravnavana infrastruktura v posameznih primerih sofinancirana iz javnih sredstev (npr. v okviru državnih ali evropskih programov, kot je GOŠO), in če da, v katerih primerih.

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko na navedeni elektronski naslov.

(2) Prosilec je zoper pisni odgovor zavezanca z dne 25. 7. 2025 vložil pritožbo pri IP, o kateri je IP odločil z odločbo št. 09021-8/2025/4, s katero je izpodbijani odgovor odpravil ter zadevo vrnil zavezancu v ponovni postopek.

(3) V ponovljenem postopku je zavezanec odgovoril na zahtevo z odgovorom št. 170-715-ijz z dne 29. 10. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor), s katero je zahtevo prosilca ponovno zavrnil. Navedel je, da so zahtevani dokumenti in informacije poslovna skrivnost zavezanca in družbe …. Nadalje pa je navedel tudi, da izgradnja komunikacijske infrastrukture, na katero se nanašajo zahtevani podatki, ni bila (so)financirana iz javnih sredstev, prav tako pa pri tem ne gre za izvajanje gospodarske javne službe ali izvajanje javnih pooblastil. V skladu z ZDIJZ, sodno prakso in prakso IP podatki, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti na trgu, niso informacija javnega značaja. Osnovna dejavnost zavezanca obsega tako maloprodajo kot tudi veleprodajo telekomunikacijskih storitev in zmogljivosti. Zahtevane informacije se nanašajo na telekomunikacijske storitve - osnovno dejavnost zavezanca, ki jo ta izvaja na trgu. Posledično zahtevani dokumenti in informacije niso informacije javnega značaja v skladu s 4.a členom ZDIJZ.

(4) Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec pri IP vložil pritožbo z dne 19. 8. 2025, ker meni, da je nezakonit. Uvodoma je izpostavil, da bi moral zavezanec v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ izdati odločbo in ne dopis (odgovor), kar po mnenju prosilca pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 237. členu ZUP. Nadalje je izpostavil, da je zavezanec ponovno uporabil argumentacijo, ki jo je IP že zavrnil kot nezakonito in s tem kršil določbe 6. in 252. člena ZUP ter temeljna načela pravne države. Ker je zavezanec gospodarski subjekt pod prevladujočim vplivom države, mora po mnenju prosilca razkriti osnovne podatke o pravnih poslih (partner, lokacija, trajanje, vrednost). Podatki o oddaji pasivne infrastrukture namreč sodijo med te podatke, zato je sklicevanje na poslovno skrivnost izključeno. Kot operater s pomembno tržno močjo je zavezanec dolžan voditi evidence o zahtevkih za souporabo infrastrukture in zagotoviti transparentnost, in zato morajo zahtevani podatki obstajati in biti razkriti prosilcu. IP je tako predlagal, da pritožbi ugodi, ugotovi, da je izpodbijani odgovor nezakonit, odpravi navedeni odgovor in sam odloči o zadevi tako, da naloži zavezancu, da v roku 7 dni posreduje zahtevane podatke (število primerov oddaje obstoječe pasivne infrastrukture v najem družbi …, v zadnjih petih letih, seznam lokacij, kjer je bil najem odobren, podatke o trajanju obravnave posameznih zahtevkov, podatke o morebitnem javnem sofinanciranju infrastrukture). IP pa je predlagal tudi, da zavezancu izreče opozorilo zaradi ponavljanja nezakonitega ravnanja. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odgovor in odločbo IP št. 09021-8/2025/4 z dne 26. 9. 2025.

(5) IP je z dopisom št. 09021-11/2025/2 z dne 26. 11. 2025 seznanil zavezanca s pritožbo in ga pozval k posredovanju dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, ter na morebitno opredelitev do pritožbenih navedb prosilca.

(6) Zavezanec je pogodbeno dokumentacijo, ki ureja najem komunikacijske infrastrukture zavezanca s strani družbe …., in opredelitev do pritožbenih navedb prosilca, posredoval z dopisom št. 170-IJZ-715 z dne 3. 12. 2025. Med drugim se je opredelil do poslovne skrivnosti posredovane pogodbene dokumentacije ter pritožbenih navedb prosilca, da bi moral izdati odločbo. Nadalje je poudaril, da je opravil presojo po navodilih IP in pri tem ugotovil, da se zahtevani podatki ne nanašajo na infrastrukturo, ki bi bila (so)financirana iz javnih sredstev, prav tako pri tem ne gre za izvajanje gospodarske javne službe ali izvajanje javnih pooblastil. Upoštevaje navedeno je tako presodil, da v skladu z ZDIJZ, sodno prakso in prakso IP, zahtevani podatki ne predstavljajo informacij javnega značaja. Pojasnil je, da gradi z lastnimi sredstvi, in tudi infrastruktura, na katero se nanaša zahteva, je bila zgrajena z lastnimi sredstvi zavezanca. Gradnja, upravljanje in razpolaganje s komunikacijsko infrastrukturo, ne sodi med izvajanje javne službe, zavezanec kot operater te infrastrukture pa pri tem tudi ni nosilec javnega pooblastila. Ob tem je izpostavil določbe členov 1, 2 in 3 Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS). Ključna lastnost gospodarskih javnih služb je, da je ni mogoče zagotavljati na trgu, dostop do komunikacijske infrastrukture pa se zagotavlja na trgu. V določenih primerih, npr. pri določanju obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo, sicer na reguliranem trgu, ampak še vedno na trgu. Prav tako ne ZEKom-2 in ne kateri koli drug zakon ne določajo gradnje in upravljanja s komunikacijsko infrastrukturo kot izvajanje gospodarske javne službe, niti ne obstaja vladna uredba, ki bi opredelila to kot izvajanje javne gospodarske službe. Prav tako pri izgradnji in upravljanju s komunikacijsko infrastrukturo ne gre za izvajanje gospodarske javne službe. ZEKom-2 pri gradnji in upravljanju s komunikacijsko infrastrukturo določa za operaterje pravila, vendar pa s tem praviloma ne posega v razmerja na način, da bi pravila kakor koli spreminjala položaj operaterjev z vidika obveznosti glede dostopa do informacij javnega značaja. Izjema bi lahko bila komunikacijska infrastruktura zgrajena z javnimi sredstvi ali s sofinanciranjem iz javnih sredstev (odvisno od zahtev razpisa). Ker infrastruktura, na katero se nanaša zahteva, ni bila zgrajena z javnimi sredstvi ali sofinancirana iz javnih sredstev, za to zadevo to vprašanje tako niti ni relevantno. Opredelil se je tudi do odločbe AKOS, ki jo izpostavlja prosilec. Po mnenju zavezanca ta odločba za vprašanja prosilca ni pomembna. V nadaljevanju je nato zavezanec ponovno navedel, da se zahtevane informacija nanašajo na izvajanje glavne dejavnosti zavezanca, ki jo ta izvaja na trgu. V konkretnem primeru je oddaja infrastrukture v najem dejansko del osnovne dejavnosti zavezanca in ne samo podporne dejavnosti oziroma dejavnosti, povezane z obratovanjem zavezanca. Dejavnost zavezanca je namreč v skladu s 5. členom Statuta zavezanca, med drugim 61.1000 Telekomunikacijske dejavnosti po vodih, ki je tudi dejansko glavna dejavnost zavezanca. V skladu z ZDIJZ, prakso IP in sodno prakso, dejavnosti, ki se nanašajo na izvajanje glavne dejavnosti zavezanca na trgu in niso del podpornih dejavnosti, ne spadajo med informacije iz 4.a člena ZDIJZ ter posledično niso informacije javnega značaja, tudi v primeru, če se nanašajo na aktivnosti v zvezi z nepremičninami oziroma stvarnim premoženjem zavezanca. Da je zavezanec pri upravljanju s komunikacijsko infrastrukturo reguliran s strani AKOS pa sicer po mnenju zavezanca dodatno potrjuje, da zavezanec pri tem nastopa na trgu, saj AKOS pri tem regulira ravnanja operaterja s pomembno tržno močjo.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(7) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

(9) Nadalje IP ugotavlja, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega vprašanja že opredelil v svojih predhodnih odločbah[1], tako pa izhaja tudi iz sodne prakse[2].

(10) V obravnavanem primeru je tako sporno, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja in, ali gre pri zahtevanih informacijah sploh za informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ.

Pojem informacija javnega značaja

(11) Pojem informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava določa 4.a člen ZDIJZ, vendar se ta določba nujno obravnava skupaj s 4. členom ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(12) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(13) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da zavezanec z zahtevanimi informacijami, ki se nanašajo na sofinanciranje iz javnih sredstev, ne razpolaga v materializirani obliki. IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe zavezanca dvomil, saj je zavezanec po oceni IP podal ustrezno pojasnilo ter IP tudi posredoval pogodbeno dokumentacijo z družbo ….

(14) V zvezi z zahtevanimi podatki o tem, kakšno je bilo trajanje posameznih postopkov, merjeno od datuma prejema vloge …, do dokončne odločitve oziroma sklenitve pogodbenega razmerja v teh primerih, pa IP ugotavlja, da ne gre za zahtevo po ZDIJZ. Kot že navedeno, zavezanci niso dolžni analizirati podatkov samo zato, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Informacija javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ

(15) Informacije javnega značaja predstavljajo po 4.a člena ZDIJZ le informacije:

- iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pa je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).

(16) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo in podatke Poslovnega registra Slovenije, ki je javno dostopen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ter relevantno zakonodajo, ugotavlja naslednje:

- Zahtevani podatki se nanašajo na pogodbeno razmerje zavezanca z družbo …, katere predmet je storitev najema kabelske kanalizacije zavezanca in storitev najema drogov in nadzemnih tras zavezanca, ki jo zavezanec nudi operaterjem za potrebe opravljanja javnih komunikacijskih storitev, ter pogodbeno razmerje zavezanca z družbo ..., katere predmet je skupna uporaba komunikacijske infrastrukture lastnika infrastrukture (cevi in jaškov kabelske kanalizacije na področju UKC Ljubljana) za potrebe izvajanja elektronskih komunikacijskih storitev.

- Glavna dejavnost zavezanca je 61.100 (Telek. dej. po vodih, brezž., sat. telek. dej.). Sem spada obratovanje, vzdrževanje ali zagotavljanje dostopa do naprav za prenos glasu, podatkov, besedila, zvoka in videa z žično, brezžično ali satelitsko telekomunikacijsko infrastrukturo, med drugim:

• obratovanje in vzdrževanje preklopnih in prenosnih naprav za zagotavljanje točkovnih komunikacijskih zvez po zemeljskih vodih, s pomočjo mikrovalov ali s kombinacijo zemeljskih vodov in satelitskih zvez,

• obratovanje kabelskih distribucijskih sistemov (npr. za prenos podatkov in televizijskega signala) s storitvami videa na zahtevo, ki jih zagotavljajo tretje osebe, ali brez njih,

• dostop do spleta, ki ga zagotavlja operater infrastrukture,

• vzdrževanje in obratovanje mobilnih in drugih brezžičnih telekomunikacijskih omrežij (vključno z osebnimi klicnimi sistemi),

• prenos vidnih, slušnih ali besedilnih programov, prejetih prek kabelskih omrežij, lokalnih televizijskih postaj ali radijskih omrežij, neposredno domov do naročnikov satelitskega omrežja ali prek spletnega televizijskega protokola (sem razvrščene enote na splošno ne ustvarjajo programskega gradiva)

• govor po internetnem protokolu (VOIP), ki ga omogoča operater infrastrukture.

- Glede na določbe ZGJS v obravnavanem primeru ne gre za zagotavljanje materialnih javnih dobrin, prav tako IP ni našel zakonske podlage, na podlagi katere bi imel zavezanec kot operater kakšna javna pooblastila.

- Razpolaganje ali upravljanje s komunikacijsko opremo zavezanca, kot je npr. oddaja infrastrukture v najem, per se sicer ustreza definiciji »razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem«, vendar gre v obravnavanem primeru za razpolaganje oziroma upravljanje s stvarnim premoženjem kot del osnovne dejavnosti zavezanca, in ne za katero od podpornih dejavnosti zavezanca. Gre torej za dejavnost, ki sodi v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti.

- Informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ so le informacije iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje njegove osnovne dejavnosti. Namen ZDIJZ namreč ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja zavezanca na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za interne potrebe. Da je treba pomen definicije informacij javnega značaja za osebe iz 1.a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona, in njenega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja.[3] Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016 (14. točka) je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se je strinjalo z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena«. Ustavno sodišče Republike Slovenije pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, ki se tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja ter med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost. Iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 tako izhaja, da ZDIJZ zavezancem ne nalaga razkrivanja poslov, ki so jedro njihove dejavnosti, temveč le poslov, ki pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij. Po oceni Ustavnega sodišča namreč razkrivanje pogodb, ki pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ravno zaradi njihovega pomožnega in podpornega značaja praviloma ne bo imelo težkih posledic za zavezančevo konkurenčnost in njegov nastop na trgu.

(17) Na podlagi navedenega IP zaključuje, da zahtevani podatki po prvi in drugi alineji zahteve ne predstavljajo informacij javnega značaja po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ

(18) Ker torej IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da dokumenti oziroma podatki, ki so predmet zahteve in pritožbe prosilca in s tem presoje IP, ne predstavljajo informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, se IP na tem mestu ne opredeljuje do izjeme od dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je izpostavil zavezanec v svojem odgovoru.

Opredelitev do posameznih pritožbenih navedb prosilca

(19) V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi moral zavezanec v obravnavanem primeru izdati odločbo, IP navaja, da ga ZDIJZ k temu ne zavezuje. Drugi odstavek 26.a člena namreč zavezuje poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom k pisnemu odgovoru prosilcu v obliki dopisa, v primeru, če prosilca obvesti o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. Ista določba pa določa tudi, da zavezanec pisni odgovor v fizični obliki prosilcu pošlje po pošti priporočeno ali na elektronski naslov prosilca. Zavezanec torej ni storil nobene procesne kršitve s tem, ko je prosilcu podal odgovor 170-715-ijz z dne 29. 10. 2025, na njegovo zahtevo z dne 23. 6. 2025.

(20) Nadalje IP navaja, da zavezanec ni kršil določb 6. in 252. člena ZUP ter temeljnih načel pravne države s tem, ko je ponovno uporabil argumentacijo iz prvotnega odgovora z dne 25. 7. 2025, ki ga je IP odpravil z odločbo št. 09021-8/2025/4 z dne 26. 9. 2025. IP je namreč odgovor zavezanca odpravil, ker ga ni bilo mogoče preizkusiti. Dejstvo, da je IP odpravil prvotni odgovor zavezanca, še ne pomeni, da so bili argumenti organa v prvotnem odgovoru nezakoniti.

(21) Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da mora zavezanec kot gospodarski subjekt pod prevladujočim vplivom razkriti osnovne podatke o pravnih poslih (partner, lokacija, trajanje, vrednost). Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom so namreč dolžni razkriti osnovne podatke o pravnih poslih, ko gre za posle iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in v obravnavanem primeru ne gre za tak primer. Podatke poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom sicer podrobneje urejajo določbe 6.a člena ZDIJZ.

Sklepno

(22) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(23) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(24) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP št. 0902-17/2014/13, št. 0902-17/2014/22 in št. 0902-11/2019/9.

[2] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11, št. I U 1149/2015-16 in .št. I U 239/2020-19.

[3] Tako npr. sodba Upravnega sodišča št. IU1098/2019-25 z dne 23. 3. 2022.