prosilec - Slovenski državni holding d.d.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval informacije v zvezi s prodajo  oziroma nakupom manjšinjskih delnic MK Založba, d.d. Organ je dostop v celoti zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa in varstva poslovne skrivnosti ter zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je navedel v izpodbijani odločbi, ne razpolaga. IP je nadalje ugotovil, da je izjema notranjega delovanja izkazana, vendar ne v celoti. Zahtevana dokumenta sta bila povezana s prijavo o nepravilnostih pri delovanju organa v zvezi s cenitvijo delnic MK Založba d.d., zato v ključnih ugotovitvah, ali je bila ugotovljena nepravilnost, ni bilo mogoče sprejeti stališča, da bi razkritje zahtevane informacije povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. V tem delu je torej IP odločil, da je mogoč delni dostop. IP je opozoril še na varstvo osebnih podatkov prijavitelja. IP se je strinjal, da je glede poročila o oceni vrednosti delnic podana izjema varstva poslovne skrivnosti, zato je v tem delu pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-336/2023/8

Datum: 15. 12. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi, z dne 3. 11. 2023 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2023-3818, z dne 18. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 3. 11. 2023 se delno ugodi in se odločba Slovenskega državnega holdinga, št. 2023-3818, z dne 18. 10. 2023 delno odpravi ter odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe na naslov prosilca posredovati fotokopijo naslednjih delov naslednjih informacij:

-       Poročilo o prijavi nepravilnosti MK Založba d.d. z dne 6. 7. 2022, brez prilog, in sicer izključno naslednje dele poročila:

·         prvo stran: naslov in datum,

·         drugo stran: v točki ena - drugi odstavek in v točki tri – prvi odstavek,

·         tretjo stran: celotno četrto točko,

·         četrto stran: v šesti točki-tretji odstavek in celotno sedmo točko.

-       Zapisnik 247. seje Upravnega odbora DUTB z dne 12. julija 2022, in sicer izključno naslednje dele zapisnika: na strani 6, kjer se nadaljuje 8. točka zapisnika: se prosilcu posreduje drugi odstavek (od zgoraj) in sklep 247/8, ki mu sledi.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je z dopisom z dne 18. 7. 2023 na organ naslovil vlogo za posredovanje kopije izdelane ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d., ki jo je za potrebe prevzemne ponudbe s strani prevzemnika DUTB izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Ob tem je navedel razloge, zakaj zahtevani dokument potrebuje. Organ je z odločbo št. 2023-3003 z dne 9. 8. 2023 zavrnil povezane zahteve prosilca z dne 13. 2. 2023, 3. 4. 2023 in 18. 7. 2023 za posredovanje informacij v zvezi z dogajanjem ob prevzemu družbe MK Založba d.d. s strani DUTB, d.d. in kopije izdelane ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d., ki jo je za potrebe prevzemne ponudbe s strani prevzemnika DUTB izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 1. 9. 2023, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-278/2023/2 z dne 18. 9. 2023, pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo z dne 18. 10. 2023, št. 2023-3818, s katero je povezane zahteve prosilca z dne 13. 2.2023,3.4.2023 in 18.7.2023, dopolnjene z vlogo z dne 27. 9. 2023, v katerih je zahteval:

-       vse dokumente, ki se nanašajo na izvedbo interne preiskave DUTB, d. d. v zvezi s prijavo, ki jo je  dne 16.06.2022 (urgirano in dopolnjeno dne 20.09.2022) naslovil na DUTB, d. d.;

-       vse dokumente, ki vsebujejo izsledke/ugotovitve zgoraj omenjene izvedene interne preiskave DUTB d. d.;

-       poročilo o izsledkih zgoraj omenjene izvedene interne preiskave DUTB, d.d., ki je bilo posredovano upravnemu odboru DUTB, d. d.;

-       zapisnik/magnetogram seje upravnega odbora DUTB, d. d., na katerem je bilo obravnavano poročilo o izsledkih zgoraj omenjene izvedene interne preiskave DUTB, d. d.;

-       vse dokumente, ki vsebujejo odločitve upravnega odbora DUTB, d. d. v zvezi z zgoraj omenjeno prijavo;

-       korespondenco med DUTB, d. d. in družbo TCK, družbo za upravljanje d. o. o., glede pogojev nakupa oziroma prodaje delnic družbe MK Založba d. d.;

-       vse pripojitvene dokumente pripojitve DUTB, d. d. k SDH, d. d., ki vsebujejo podatke o prevzemu družbe MK Založba d. d. s strani DUTB, d. d. in/ali zgoraj omenjeno prijavo;

-       vse dokumente SDH, d. d., ki se nanašajo na obravnavanje zgoraj omenjene prijave;

-       vse dokumente SDH, d. d., ki vsebujejo ugotovitve/ukrepe v zvezi z zgoraj omenjeno prijavo in/ali postopanjem DUTB, d. d. glede tega;

-       cenitev vrednosti ciljne družbe MK Založba d. d. s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki jo je ta izdelal za potrebe prevzema s strani DUTB, d. d.

zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel postopek pred izdajo odločbe in navedel, da razpolaga s tremi dokumenti, ki vsebinsko ustrezajo ali bi lahko ustrezali zahtevi, in sicer:

-       poročilo z dne 6. 7. 2022 o prijavi nepravilnosti Mladinska knjiga založba (v nadaljevanju: poročilo),

-       zapisnik 247. seje Upravnega odbora DUTB z dne 12. julija 2022 (v nadaljevanju: zapisnik),

-       oceno vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d., ki jo je za potrebe prevzemne ponudbe s strani prevzemnika DUTB izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij (v nadaljevanju: ocena vrednosti).

Glede poročila in zapisnika je organ navedel, da oba dokumenta vsebujeta podatke v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo SDH, njuno razkritje pa bi povzročilo motnje pri njegovem delovanju oziroma dejavnosti (izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ). Gre za interna dokumenta, ki popisujeta interne postopke, operativne informacije in oblikovana stališča pripravljavcev in odločevalcev v okviru tako imenovanega notranjega razmišljanja, ki sta za delovanje SDH nujna, razkritje tovrstnih dokumentov pa bi ju blokiralo. Učinek razkritja bi bila skrajna zadržanost pri razmišljanju, izražanju, izmenjavi in oblikovanju mnenj, stališč in odločitev ali celo njihova opustitev, kar bi ne le motilo, temveč celo onemogočilo delovanje SDH, ki mora odločitve sprejemati dnevno. V takšnih primerih ZDIJZ organu nalaga zavrnitev dostopa do zahtevane informacije.

Glede ocene vrednosti je organ pojasnil, da je opredeljena kot poslovna skrivnost, zato je podana izjema po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po stališču organa zahtevana ocena vrednosti izpolnjuje vse zakonske zahteve 2. člena ZPosS, in sicer: vsebuje informacije in podatke, ki niso splošno znani, in tudi ne lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj jih pozna le pripravljavec ocene vrednosti in zaposleni pri organu, ki ta dokument potrebujejo ali so ga potrebovali za opravljanje svojega dela ali funkcije na SDH. Ima tržno vrednost za zainteresirane subjekte, ki jo izkazuje že prizadevanje prosilca za njeno pridobitev z edinim namenom, da uveljavi svoj zasebni premoženjski interes. SDH je kot njen imetnik v danih okoliščinah z razumnimi ukrepi ohranil kot poslovno skrivnost, saj je dostopna le nadzorovanemu ozkemu krogu oseb, ki jo potrebujejo ali so jo potrebovale pri svojem delu. Izdelava ocene vrednosti delnice ciljne družbe je storitev, ki je na trgu proti plačilu na voljo vsakemu zainteresiranemu subjektu. Pravne podlage, ki bi SDH-ju nalagala, da tretjim osebam za njihovo zasebno uporabo razkriva odplačno pridobljene ocene vrednosti, ni. Pred pripojitvijo je bil DUTB edini naročnik in s tem upravičeni uporabnik namenske ocene vrednosti delnice ciljne družbe Mladinska knjiga založba, d. d. Organ je dodatno pojasnil, da je bil prevzem izveden skladno s prevzemno zakonodajo. V okviru konkurenčnega postopka so bile vse relevantne informacije objavljene v prevzemni ponudbi, ki ni imela nobene konkurenčne prevzemne ponudbe. Sprejem prevzemne ponudbe je bila prostovoljna odločitev vsakega posameznega investitorja. Prosilec se za sprejem prevzemne ponudbe ni odločil, vendar je bila ta kljub temu uspešna, kar je razglasila ATVP. V zadevah z istovrstno dejansko in pravno podlago je IP potrdil zavrnitev dostopa do cenitev posameznih družb, ki jih je SDH odplačno pridobil na trgu za namen svojih poslovnih odločitev (090-247/2016/4, 090-250/2017/4). Po oceni organa je v danem primeru podan močnejši javni interes za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Po sodni praksi javni interes za razkritje lahko prevlada le v izjemnih primerih (ogroženo življenje in zdravje Ijudi, javna varnost, ipd.), ki v tej zadevi niso podani. Razkritje zahtevanih dokumentov bi ogrozilo varnost podatkov in informacij, ki jih mora SDH pri svojem poslovanju ohranjati zaupne, zato da lahko izpolnjuje svoje zakonske naloge, ki so v uveljavljanju premoženjskopravnih interesov države in družb v njegovem upravljanju. Zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov torej ni le v interesu SDH, temveč predvsem v javnem interesu. Iz vlog prosilca je razvidno, da želi zahtevane dokumente pridobiti le za uveljavitev svojega ekonomskega interesa, kar pomeni, da javnega interesa za njihovo razkritje sploh ni. Zato pogoj, ki bi na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ njihovo razkritje izjemoma dovoljeval, ni izpolnjen. Organ je poudaril, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato tudi na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu dostopa do njih ni dolžan omogočiti. Prosilec zahteva dokumente, katerih celotna vsebina je varovana z zakonsko določenimi izjemami, zato delni dostop do njih po 7. členu ZDIJZ ni izvedljiv. Organ je zaključil, da sta v zvezi z zahtevanimi dokumenti podani izjemi iz 2. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pogoji iz 2. in 3. odstavka 6. člena ter 7. člena ZDIJZ, ki bi kljub temu dovoljevali dostop do njih, niso izpolnjeni. Ostalih zahtevanih dokumentov organ nima, zato je prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil.

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 3. 11. 2023 iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da organ razpolaga še z drugimi zahtevanimi dokumenti, za katere navaja, da z njimi ne razpolaga. Ne strinja se s stališčem organa, da sta bila poročilo in zapisnik sestavljena v zvezi notranjim delovanjem organa. Prav tako meni, da razkritje njune vsebine ne bi povzročilo nikakršne motnje v delovanju organa. Glede ocene vrednosti delnic družbe MK Založba d.d. prosilec meni, da ni opredeljena kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, zato zatrjevana izjema ni podana. Prosilec nadalje opozarja, da organ ni izdal odločbe v 30 dnevnem roku. Glede okoliščine, da organ razpolaga še z drugimi zahtevanimi dokumenti, prosilec izhaja iz odgovora organa št. 2023-831/SP z dne 1. 3. 2023, v katerem je navedeno, da je opravil analizo dogajanja v predmetni zadevi, ocenil, da DUTB, d.d. ni vplival na ravnanje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, preveril obravnavanje prijave z dne 22.09.2022 na DUTB, d.d. ter ugotovil, da držijo navedbe DUTB, d.d. iz njenega dopisa z dne 24. 10. 2022. Upoštevajoč navedeno prosilec meni, da organ razpolaga vsaj z lastno analizo dogajanja v predmetni zadevi, z oceno o (ne)vplivu DUTB, d.d. na ravnanje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, s preveritvijo obravnave prijave z dne 22. 9. 2022 ter z ugotovitvijo o resničnosti navedb DUTB, d.d. v dopisu z dne 24. 10. 2022. Poleg tega mora SDH, d.d., kot univerzalni pravni naslednik prevzete DUTB, d.d., razpolagati z vsemi zadevnimi dokumenti. Glede poročila in zapisnika je prosilec navedel, da ne izkazujeta postopka in načina dela organa, temveč gre za obravnavanje konkretnih okoliščin in dejstev, izhajajoč iz zunanje prijave, ki se nanaša na delovanje posameznih deležnikov v razmerjih izven notranjega delovanja zavezanca in ki je v javnosti rezultiralo s ponujeno prevzemno ceno za delnice ciljne družbe MK Založba d.d. Po oceni prosilca dokumenta ne vsebujeta podatkov, ki bi predstavljali »notranje razmišljanje«, poleg tega pa organ ni izkazal škode, ki bi z razkritjem nastala. Prosilec je ob tem še dodal, da se oba dokumenta nanašata na ravnanje v zvezi s prevzemom družbe MK Založba d.d., pri čemer je navedeni postopek že v celoti zaključen. Razkritje zahtevanih dokumentov lahko po mnenju prosilca kvečjemu pripomore k ozaveščanju o delovanju organa in njegovim upravljanjem z javnim premoženjem, kar mora biti javno tudi po prvi alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za porabo javnih sredstev. Glede ocene vrednosti delnic družba MK Založba d.d. prosilec izpostavlja, da organ ni navedel, kakšno tržno dejavnost sploh izvaja, pa tudi ne, kako bi razkritje ocene vrednosti vplivalo na njegov konkurenčni položaj na trgu. Še toliko bolj, ker je bila ocena vrednosti izdelana za potrebe prevzema družbe MK Založba d.d. s strani DUTB, d.d., kar pa je že bilo v celoti izvedeno in zaključeno v prvi polovici leta 2022. Organ ni niti konkretiziral niti utemeljiv izpolnjevanja zakonskih pogojev poslovne skrivnosti v skladu z ZPosS, še manj pa, da bi jih dokazal. Prosilec je še dodal, da je bila ocena vrednosti plačana iz javnih sredstev in da se tudi v celoti nanaša na porabo javnih sredstev in na javnopravno delovanje organa. Ocena vrednosti družbe MK Založba d.d. je bila izdelana za potrebe prevzema s strani DUTB, d.d., kar je bilo tudi dejansko izvedeno oziroma realizirano. Prevzemna ponudba za prevzem družbe MK Založba d.d. je bila dana na podlagi izdelane ocene vrednosti in v prevzemni ponudbi ponujena cena za delnico družbe MK Založba d.d. je takšna, kot je bila opredeljena v izdelani oceni vrednosti. Izvedba navedenega prevzema oziroma odkup delnic družbe MK Založba d.d. s strani DUTB, d.d. vsekakor pomeni porabo javnih sredstev. Iz izdelane ocene vrednosti pa so razvidni razlogi oziroma podlaga, zaradi katere je prišlo do takšne/tolikšne porabe javnih sredstev, kar vse je moralo biti glede na veljavno pravno ureditev preverjeno tudi v pisnem poročilu revizorjev o primernosti cene v prevzemni ponudbi. Podatki o (po)rabi javnih sredstev pa so vedno javni zato jih ni dopustno označiti kot poslovno skrivnost. Prosilec meni, da je za razkritje zahtevanih informacij podan tudi javni interes in se pri tem sklicuje na objavljene članke. Priložil je tudi dopise, ki naj bi dokazovali, da se z obravnavano zadevo ukvarja več državnih institucij, in sicer zaradi vložene prijave. Prav tako meni, da je dostop do zahtevanih informacij mogoč tudi v obliki delnega dostopa.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP dne 13. 11. 2023, s prilogami.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali je za zahtevane informacije podan kriterij materializirane oblike ter nadalje ali sta podani zatrjevani izjemi notranjega delovanja organa in varstva poslovne skrivnosti.

Glede kriterija materializirane oblike

V ponovljenem postopku je organ, na dopolnjeno zahtevo z dne 27. 9. 2023, ugotovil, da zahtevi po vsebini ustrezajo trije dokumenti, in sicer: poročilo, zapisnik in ocena vrednosti (kot navedeno zgoraj), v ostalem pa odločil, da z drugimi dokumenti ne razpolaga.

Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice, je IP z dopisom z dne 14. 11. 2023, št. 090-336/2023/2, pozval organ, da posreduje dokumente, do katerih je zavrnil dostop in da se opredeli do vsake alineje zahteve posebej (povzete v izreku izpodbijane odločbe), ali obstajajo dokumenti, ki po vsebini ustrezajo zahtevi in še posebej pojasni: Ali je bila izvedena interna preiskava DUTB d.d., ki jo navaja prosilec? Če je odgovor pritrdilen, je IP zaprosil, da organ pojasni postopek te preiskave, pristojnosti in kateri dokumenti so ob tem nastali. Če je odgovor negativen, je IP prav tako prosil, da organ pojasni, ali so na podlagi prijave nastali kakršni koli dokumenti v tej zvezi.

Na dodaten poziv IP z dne 8. 12. 2023 je organ dne 12. 12. 2023 odgovoril, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja za potrebe tega postopka zbrala ustne in pisne informacije in dokumente od zaposlenih, ki so na zadevi delali ali so bili z njo seznanjeni. Dokumentarno gradivo, tudi glede dokumentov DUTB-ja, SDH vodi skladno s Pravilnikom o upravljanju dokumentarnega gradiva SDH, d. d. Korespondence med osebami, ki jim je zadeva dodeljena in v tej zadevi med sabo komunicirajo, SDH ne zavede v spis. Zadeve se evidentirajo, številčijo ipd. skladno s Pravilnikom o upravljanju dokumentarnega gradiva Slovenskega državnega holdinga, d. d. Organ je po alinejah zahteve prosilca pojasnil, da kot izhaja iz izpodbijane odločbe glede dokumentov, ki se nanašajo na izvedbo interne preiskave DUTB, d. d. v zvezi s podano prijavo, razpolaga zgolj s poročilom z dne 6. 7. 2022 in zapisnikom seje upravnega odbora DUTB z dne 12. 7. 2022. Glede dokumentov, ki vsebujejo izsledke/ugotovitve zgoraj omenjene izvedene interne preiskave DUTB, d. d., je organ navedel, da je bilo poročilo predstavljeno 12. 7. 2022 na 246. seji Upravnega odbora DUTB. Zapisnik te seje vsebuje sklep o seznanitvi Upravnega odbora s poročilom, ki je tudi edini tovrstni dokument v zvezi s podano prijavo. Organ je še dodal, da je edini pripojitveni dokument, ki omenja družbo MK Založba d. d., zaključno poročilo DUTB z dne 30. 6. 2022. To na strani 96 družbo MK Založba le navaja kot naložbo v lasti DUTB. Organ je zaključil, da so vsi dokumenti SDH, d.d., ki se nanašajo na obravnavanje zgoraj omenjene prijave in ki vsebujejo ugotovitve/ukrepe v zvezi z zgoraj omenjeno prijavo: Poročilo z dne 6. 7. 2022 , Zapisnik 247. seje upravnega odbora DUTB z dne 12. 7. 2023 in odgovor SDH prosilcu z dne 1. 3. 2023.

Glede na navedeno je IP sledil odločitvi in dodatnemu pojasnilu organa, da ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je izrecno opredelil. Organ kot delniška družba, niti DUTB, čigar dokumente prosilec zahteva (in organ z njimi razpolaga zaradi pripojitve DUTB k SDH, op. IP), nista zavezana poslovati po Uredbi o upravnem poslovanju, ki nalaga zavezanim organom, kako morajo voditi dokumentarno gradivo. Prav tako ni pravne podlage, da bi za potrebe tega postopka po ZDIJZ uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja pri organu ali IP kot pritožbeni organ, dostopala do elektronske komunikacije zaposlenih pri organu. Uradna oseba je vsekakor dolžna izvesti ugotovitveni postopek, vendar vse v okviru svojih pristojnosti. Glede na to, da je prosilec v svoji zahtevi dokumente opredelil na način »vse dokumente v zvezi s…..«, pomeni, da je bila identifikacija dokumentov dejansko prepuščena organu. Prosilec je sicer v pritožbi kot dokaz za obstoj določenih dokumentov izhajal iz odgovora organa z dne 1. 3. 2023, kar je potrdil tudi organ in v tej zvezi kot predmet zahteve identificiral poročilo, v katerem je pojasnjen postopek in ugotovitve glede prijave nepravilnosti pri cenitvi MK Založba d.d. ter zapisnik upravnega odbora DUTB, v katerem je v okviru 8. točke »Poročanje o (na novo) prejetih prijavah nepravilnosti« obravnavana tudi cenitev vrednost delnic MK Založba d.d. To pomeni, da je organ identificiral določene dokumente, za ostale pa ugotovil, da z njimi ne razpolaga. Dejstvo je, da IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa (glede postopka o prijavi nepravilnosti cenitve MK Založbe d.dd.), niti v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prepoznal kot predmet zahteve. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Kot rečeno, pa prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Pritožba prosilca je zato v tem delu neutemeljena.

Presoja zahtevanih dokumentov:

-       Poročilo o prijavi nepravilnosti MK Založba d.d. z dne 6. 7. 2022

Organ se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo notranjega delovanja organa. Zakon za obstoj te izjeme predpisuje dva vsebinska pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, hkrati pa bi njegovo razkritje povzročilo motne pri delovanju oz. dejavnosti organa.

IP je vpogledal v navedeni dokument in ugotavlja, da, kot izhaja že iz samega naslova dokumenta, gre dejansko za interni dokument DUTB, ki je nastal kot posledica vložene prijave nepravilnosti pri cenitvi delnic MK Založba d.d. DUTB je namreč skladno z 11. členom Pravilnika o obravnavanju prijav kršitev v DUTB izvedel postopek za ugotavljanje, ali so bile podane očitane nepravilnosti. Pregled je bil torej usmerjen v ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z navedbami iz prijave in ali obstaja potreba po sprejemu določenih ukrepov. Pripravljen je bil s strani za to zaposlene pristojne osebe. Vse navedeno nedvomno pomeni, da gre za dokument, ki je bil namenjen delu znotraj organa in je torej izpolnjen prvi pogoj zatrjevane izjeme. IP se zato ne strinja s prosilcem, da obravnavanje konkretnih okoliščin ne sodi v notranje delovanje organa, saj je bistvo navedene izjeme prav v tem, da se varujejo notranja mnenja in stališča, ki so izražena tudi v samem poročilu.

IP je v nadaljevanju presojal, ali je glede zahtevanega dokumenta podan tudi drugi pogoj, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je kot motnjo izpostavil zadržanost pri oblikovanju stališč, mnenj in odločitev, kar bi onemogočalo delovanje organa. IP se sicer strinja z organom, da obstaja legitimen interes po varovanju mnenj in stališč, saj bi nasprotno njihova objava dejansko zaviralno vplivala na proces razmišljanja in na samo delo organa. Kot je na to opozorila že teorija, pa je treba ločiti med podatki o dejstvih na eni strani in izražena mnenja na drugi strani. Namen varstva notranjega delovanja organov namreč ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma ključnih podatkov o delu organa. DUTB je bil v času nastanka zahtevanega dokumenta oseba javnega prava in kot tak v celoti zavezan transparentnemu delovanju. Zahtevan dokument je povezan s prijavo o nepravilnostih pri delovanju organa v zvezi s cenitvijo delnic MK Založba d.d., zato v ključnih ugotovitvah iz poročila, ali je bila ugotovljena nepravilnost, ni mogoče sprejeti stališča, da bi razkritje zahtevane informacije povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Po oceni IP je ključno, da če notranja obravnava nepravilnosti ni zaznala nepravilnosti, razkritje določenih delov poročila ne more škodovati ali povzročiti motnje pri delovanju organa. Če pa je bilo ugotovljeno delovanje morebiti v nasprotju s pravili in zakonodajo, pa je prav, da se take nepravilnosti razkrijejo, kar pa je možno le, če so posamezni deli poročila dostopni javnosti.

Glede na to, da gre v danem primeru za postopek, ki je bil sprožen na podlagi prijave, pa IP opozarja, da dokument vsebuje tudi osebne podatke in stališča prijavitelja, ki se prepletajo tudi pri oblikovanju mnenja in stališča DUTB, kar pomeni, da vsebuje tudi varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. V postopku po ZDIJZ je dolžnost organa prve stopnje, kot tudi IP, da vselej varuje varovane osebne podatke (in druge izjeme po ZDIJZ) v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba. Dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (in njegovega pravnega ter osebnega interesa), temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Treba je presoditi, ali gre za dokument, ki je prosto - javno dostopen vsakomur, torej ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V konkretnem primeru torej ne obstaja zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov prijavitelja. ZDIJZ sam po sebi namreč ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Tudi sama zahteva, vložena s strani osebe, čigar osebni podatki se zahtevajo, tega ne omogoča oziroma takšne zahteve ni mogoče obravnavati kot »privolitev« v obdelavo osebnih podatkov na način »prostega dostopa«. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko za to obstaja zakonska podlaga, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), kar pa v obravnavanem primeru ni podano.

IP je glede na zgoraj navedeno ugotovil, da je v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoč delni dostop do zahtevanega poročila, in sicer na način, da se prosilcu omogoči dostop do izključno naslednjih delov poročila, brez prilog:

-       prva stran: naslov in datum,

-       druga stran: v točki ena - drugi odstavek in v točki tri – prvi odstavek,

-       tretja stran: celotno četrto točko,

-       četrta stran: v šesti točki-tretji odstavek in celotno sedmo točko.

V preostalem delu pa je pritožba prosilca neutemeljena in jo je treba zavrniti.

-       Zapisnik 247. seje Upravnega odbora DUTB z dne 12. 7. 2022

Organ se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo notranjega delovanja organa.

IP je vpogledal v navedeni zapisnik in ugotavlja, da dokument po vsebini ustreza zahtevi prosilca v okviru 8. točke »Poročanje o (na novo) prejetih prijavah nepravilnosti«, kjer je obravnavana tudi prijava glede cenitve vrednosti delnic MK Založba d.d., kar je tudi predmet presoje IP.  

IP ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje prvi pogoj zatrjevane izjeme, saj seje upravnega odbora niso javne[1], zato je tudi zapisnik take seje, na katerem so izražena stališča, mnenja in odločitve iz pristojnosti nalog upravnega odbora DUTB, nedvomno namenjen notranjemu delovanju in dejavnosti organa. Pri presoji drugega pogoja zatrjevane izjeme, pa se IP v izogib ponavljanju opira na obrazložitev, podano pri poročilu, saj gre dejansko za seznanitev upravnega odbora z vsebino tega poročila, kar pomeni, da IP ne more v celoti slediti odločitvi organa, da bi razkritje tega dela zapisnika povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Glede dela zapisnika, v katerem je sprejeta odločitev upravnega odbora glede poročila in povzeta zaključna dejstva glede same prijave, torej na strani 6, kjer se nadaljuje 8. točka zapisnika: drugi odstavek (od zgoraj) in sklep 247/8, ki mu sledi, po oceni IP z razkritjem vsebine ne bi nastala motnja v delovanju in dejavnosti organa in se v skladu s 7. členom ZDIJZ omogoči delni dostop. IP se v tem delu strinja s prosilcem, da gre za vsebino, ki se nanaša na upravljanje z državnim premoženjem (država je preko DUTB izvedla odkup delnic MK Založba, d.d.), zato prost dostop do ključnih dejstev, ki se nanašajo na postopek prijave glede očitanih nepravilnosti v zvezi s ceno delnic MK Založba d.d., ne more povzročiti motenj v dejavnosti organa, ki je zavezan delovati transparentno. V preostalem delu pa je pritožba prosilca neutemeljena in jo je treba zavrniti.

-       Poročilo o oceni vrednosti lastniškega kapitala družbe Mladinska knjiga Založba d.d. z dne 4. 2. 2022

Organ se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo poslovne skrivnosti.

IP poudarja, da med poslovno skrivnost sodijo le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, pri čemer, kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona^[2], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

Z vpogledom v poročilo o oceni vrednosti IP ugotavlja, da je na dokumentu vidna oznaka poslovna skrivnost – zaupno, prav tako pri organu obstaja Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov z dne 14. 6. 2023, ki izrecno zajema tudi poročila o cenitvah vrednosti naložb. Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da je izpolnjena tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, za katere so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (oznaka in pravilnik o poslovni skrivnosti).

Nadalje je IP presojal izpolnjevanja pogojev po prvi in drugi alineji prvega odstavka omenjenega člena in je sledil organu, da gre za informacije, ki niso splošno znane in imajo tudi tržno vrednost. DUTB je naročila dokument ocene vrednosti delnic MK Založba d.d. z namenom nakupa manjšinskih deležev za objavo prevzemne ponudbe, kar pomeni, da gre nedvomno za informacije, ki niso splošno znane in pomenijo za organ konkurenčno prednost, saj se nanašajo na analizo lastniškega kapitala z namenom povečanja premoženja Republike Slovenije, v imenu katere je delovala takrat DUTB (torej pred pripojitvijo k SDH). Ob tem je treba upoštevati, da tako DUTB v času nastanka dokumenta, kot tudi organ, kljub svojemu javnopravnemu statusu, deluje na trgu in upravlja naložbe, katerih cilj je povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim višjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške z akti upravljanja, podrobni cilji upravljanja posamezne naložbe pa so določeni s strategijo upravljanja naložb glede na vrsto posamezne naložbe (4. člen ZSDH-1). Iz navedenega nedvomno izhaja, da organ deluje na trgu, zato je treba upoštevati, da gre za podatke, ki lahko pomenijo za organ konkurenčno prednost, saj se nanašajo na povečanje premoženja (že izveden nakup manjšinskih deležev) v MK Založba d.d. in posledično na tržni položaj večinskega lastnika, to je Republika Slovenija[3]. Po mnenju IP je tako relevantno dejstvo, da zahtevani dokument obsega podatke, na podlagi katerih je bila za DUTB pripravljene analize oziroma vrednotenje za nadaljnje odločanje DUTB o nakupu manjšinskih deležev v MK Založbi d.d., torej podatke, ki predstavljajo konkurenčno prednost. Kljub dejstvu, da je posel zaključen, na kar se sklicuje prosilec, pa ni dvoma, da so zahtevani podatki relevantni tudi pri morebitni nadaljnji prodaji premoženja pod najboljšimi mogočimi pogoji, kar je v javnem interesu, da država kot lastnik poveča svoj donos. Po oceni IP je organ s svojimi navedbami izkazal, da je v konkretnem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje poročila o oceni vrednosti škodovalo njegovim poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti, kar pomeni, da ima ta dokument tudi tržno vrednost. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS, kar pomeni, da je podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšna je tudi praksa IP v primerljivih zadevah[4].

IP je v nadaljevanju preizkusil, ali so podani razlogi po tretjem odstavku 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, in sicer tako z vidika porabe javnih sredstev po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, kakor tudi interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, čemur pa IP ne more slediti, saj v obravnavanem primeru predstavlja podatek o porabi javnih sredstev zgolj znesek plačila izvajalcu, ki je pripravil predmetno poročilo in sam znesek nakupa delnic, (kar ni bilo predmet presoje v tem postopku), ne pa tudi sama vsebina zahtevanega cenitvenega poročila, ki pa je predmet presoje IP. 

Nadalje se IP ne strinja s prosilcem, da je za razkritje zahtevanih informacij podan prevladujoč javni interes. Prosilec se je pri utemeljitvi javnega interesa skliceval na medijske objave in na postopke pri drugih organih (zaradi vloženih prijav), kar pa tudi po stališču sodišča[5] ne zadošča za razkritje poslovne skrivnosti. Upravno sodišče RS je v svojih odločitvah (npr. sodba številka IU 1488/2011, IU 1992/2010, IU 54/2017-16 in III U 80/2018-29) zavzelo stališče, da je treba javni interes za razkritje izjem po ZDIJZ uporabiti zgolj v izjemnih primerih, kadar gre za ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje Ijudi, javna varnost in podobno, kar pa v obravnavanem primeru ni podano niti izkazano, kot je pravilno zaključil tudi organ. Prav tako pravna podlaga za razkritje ne more biti splošna trditev prosilca v pritožbi, »da bi bili iz poročila ocene vrednosti vidni razlogi oziroma podlaga, zaradi katere je prišlo do takšne/tolikšne porabe javnih sredstev«, saj ni pojasnjeno, kako bi razkritje vsebine poročila pripomogla k javni razpravi o »drugačni oziroma manjši« porabi javnih sredstev, kar je v javnem interesu. Zagotovo pa ni v javnem interesu večja poraba javnih sredstev, saj se od organa in pred tem tudi od DUTB-ja utemeljeno pričakuje gospodarno in učinkovito upravljanje z državnim premoženjem. IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Zahtevani podatki so morda za javnost zanimivi, vsekakor pa razkritje zahtevanih informacij, ob danih okoliščinah, ni v javnem interesu, temveč ravno obratno, v javnem interesu je, da organ čim bolj gospodarno upravlja premoženje države, kar lahko v obravnavanem primeru doseže le, če se dostop do zahtevanih informacij v trenutni fazi omeji. To seveda ne pomeni, da zahtevane informacije, ob drugačnem dejanskem stanju in drugem časovnem dejavniku, ne bi mogle biti prosto dostopne na podlagi testa javnega interesa. Po presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom poslovne skrivnosti na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, do razkritja zahtevanih informacij ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razloga, da se podatki zavarujejo zaradi varstva poslovne skrivnosti.

Zaključek

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se je konkretni postopek začel na zahtevo prosilca, pomeni, da prosilec sam nosi svoje stroške tega postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 259. člen ZGD-1 (udeležba na sejah): Sej organa vodenja ali nadzora se ne smejo udeleževati osebe, ki niso člani organov vodenja ali nadzora te družbe, če statut ne določa drugače. K obravnavanju posameznih točk so lahko povabljeni izvedenci ali poročevalci.

[2] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf

[3] Lastniški delež RS v MK Založba d.d. na dan 14. 12. 2023 je 86,31020 % (vir AJPES).

[4] Odločbe IP št.: 090-197/2019/4, 090-247/2016/4, 090-250/2017/4

[5] Sodba Upravnega sodišča z opr. št.: IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011.