prosilec - SDH d.d.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ v ponovljenem postopku zavrnil dostop do podatkov, ki se nanašajo na prodajo deleža določene družbe zaradi izjeme poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni izkazal izpolnjevanja »tržne vrednosti« kot tretjega pogoja za obstoj poslovne skrivnosti. Dokazno breme je namreč na strani organa kot poslovnega subjekta, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Organ bi moral izkazati konkretno škodo, ne zgolj hipotetično in da obstaja vzročna zveza med razkritjem informacij in nastalo škode, do česar pa se organ ni opredelil. Organ svoje dokazne ocene nastanka konkretne škode, ki bi potencialno lahko nastala z razkritjem informacij, ni izpolnil. Glede na navedeno je IP zaključil, da niso izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti po ZPosS, kar pomeni, da izjema po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, zaradi česar je organ zmotno uporabil materialno pravo. IP je ugotovil, da zahtevani podatki v določenem delu vsebujejo varovane osebne podatke, zato je odločil, da organ prosilcu posreduje informacije v obliki delnega dostopa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-337/2025/2

Datum: 26. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 17. 6. 2025, številka 2025-1894, Slovenskega državnega holdinga, d.d. (SDH d.d.), Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 4. 7. 2025 se delno ugodi in se odločba z dne 17. 6. 2025, številka 2025-1894,  Slovenskega državnega holdinga, d.d. (SDH d.d.) delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih informacij:

-       Akcijski načrt »Istrabenz d.d.«, Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., z dne 21. 6. 2019 (27 strani), pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter lastnoročne podpise na strani 6 akcijskega načrta (osebe, ki so sodelovale pri pripravi) ter imena in priimke pri točki 6.3 in 6.4 na strani 16 Dodatna gradiva-Akcijski načrt,

-       Priloge k akcijskemu načrtu:

o    Istrabenz, soglasje za prodajo 50 % poslovnega deleža v družbi Adriafin z dne 13. 6. 2019 (dve strani), (brez prilog), pri čemer je dolžan prekriti elektronski naslov na drugi strani, v zadnjem odstavku,

o    poročilo Odvetniške družbe Zdolšek z dne 11. 6. 2019 (dve strani, brez prilog),

-       oceno vrednosti premoženja oziroma cenitveno poročilo brez datuma z naslovom »Pregled 50% lastniškega deleža v Adriafin (pet strani)«,

-        sklep Kreditnega odbora z dne 27. 6. 2019 (podjetje Istrabenz, holdinška družba, d.d.) (ena stran), pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek pri besedi »predlagatelj« ter ime in priimek podpisnika dokumenta.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 1. 7. 2019 na DUTB, katerega pravni naslednik je organ, naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. V pozivu je primarno pojasnil okoliščine v zvezi z nakupom poslovnega deleža v družbi Adriafin d.o.o., zaradi katerih zahteva dostop do informacij javnega značaja, nato pa zahteval, da mu organ posreduje sklep glede soglasja k zadevni prodajni pogodbi in dejansko podlago za njegov sprejem, predvsem pa cenitveno poročilo.

(2) DUTB je z odločbo z dne 29. 7. 2019, brez številke, zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje:

- sklepa glede soglasja pri prodajni pogodbi in dejansko podlago za njegov sprejem v zvezi s prodajo polovičnega poslovnega deleža družbe Adriafin d.o.o., Vojkovo nabrežje 30, 6000 Koper. Omenjeno podjetje prodaja ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., Portorož, Obala 33, 6320 Portorož - Portorose kupcu BSL d.o.o., Beethovnova ulica 12,1000 Ljubljana,

- ocene vrednosti premoženja, ki je bila temelj za odločitev DUTB oz. cenitveno poročilo.

(3) Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil z dne 13. 8. 2019, št. 20/2019. O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-197/2019/4 z dne 21. 10. 2019, s katero je pritožbo zavrnil. Zoper odločbo IP je prosilec vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo opr. št. I U 1845/2019-19 z dne 17. 5. 2024 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.

(4) IP je z odločbo št. 090-197/2019/15 z dne 20. 5. 2025, pritožbi prosilca ugodil in odločbo z dne 29. 7. 2019, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., odpravil ter zadevo vrnil organu, ki je pravni naslednik DUTB  (prenehal obstajati 30. 12. 2022), v ponovno odločanje.

(5) Organ je v ponovnem odločanju izdal odločbo z dne 17. 6. 2025, številka 2025-1894, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da sta zahtevana dokumenta opredeljena kot poslovna skrivnost v skladu ZPosS, saj kumulativno izpolnjujeta vse zahteve: vsebujeta poslovne informacije, ki niso splošno znane in tudi ne lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij - poznajo jih le zaposleni SDH, ki so te dokumente potrebovali za opravljanje svojega dela ali funkcije na SDH, podatki iz dokumentov imajo tržno vrednost. Razkritje zahtevanih podatkov bi lahko negativno vplivalo na tržni položaj družbe Adriafin, d.o.o. ter na razmerja SDH z drugimi subjekti. Razkritje zahtevanih podatkov bi tako lahko povzročilo poslovno škodo organu. Organ je specificiral poslovno škodo v izgubi konkurenčne oziroma poslovne prednosti in potencialne finančne izgube v primeru morebitnega razpolaganja poslovnega deleža v družbi Adriafin, d.o.o.. Organ je dodal, da je glede zaupnih dokumentov v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jih ohrani kot poslovno skrivnost (nadzorovano so dostopni le ozkemu krogu oseb, zaposlenih na SDH). Podatki iz teh dokumentov so zaupni podatki, oziroma poslovna skrivnost, ki so jo dolžni varovati vsi delavci in člani organov SDH. Ti svojo dolžnost izpolnijo tako, da prosilcu kot nepooblaščeni osebi onemogočijo, da bi se z njo seznanil (8. člen Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov SDH). Razkritje zahtevanih dokumentov bi predstavljalo kršitev obveznosti varovanja poslovne skrivnosti po internem aktu, ki bi imela za posledico disciplinsko odgovornost kršitelja. Organ meni, da prosilec konkretnega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov ne zatrjuje, saj splošno zaproša za dostop do dokumentacije na podlagi odločb ZDIJZ. Organ je po tehtanju razkritja proti omejitvi dostopa do zahtevane informacije ocenil, da ni podane nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da je razkritje zahtevanih poslovnih dokumentov v javnem interesu. Prva tako je organ na stališču, da zahtevana dokumenta ne vsebujeta podatkov o porabi javnih sredstev, zato na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije ni dovoljen. Organ je še pojasnil, da do porabe javnih sredstev dejansko ni prišlo, saj delež Adriafin d.o.o. ni bil prodan. Glede na stališče Upravnega sodišča iz sodbe št. I U 1739/2012 z dne 11. 9. 2013 gre za »porabo le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjenih«, v obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer. Ker prosilec zahteva dokumente, ki so v celoti poslovna skrivnost, glede na njihovo naravo ni možno niti njihovo delno razkritje po 7. členu ZDIJZ.

(6) Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 4. 7. 2025, št. 20/2019, v kateri je navedel, da organ ni upošteval navodil IP in je odločil brez konkretne obrazložitve, saj je zgolj navedel, da bi mu škoda lahko nastala, ker bi lahko razkritje zahtevanih informacij negativno vplivalo na položaj Adriafin, d.o.o. Prosilec se je glede tržne vrednosti zahtevanih informacij, da jih nimajo, skliceval na pritožbo z dne 13. 8. 2019 in dodal, da organ očitno dokumentov ni označil kot poslovno skrivnost, saj tega v svoji odločbi ni navedel, za izpolnitev tega pogoja pa po oceni prosilca ne more biti dovolj zgolj splošno sklicevanje na Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov SDH. Prosilec je nadalje izpostavil, da se organ ni opredelil do porabe javnih sredstev in javnega interesa, temveč je podal enak odgovor, kot ga je v postopku pred sodiščem navajal IP, kar pa je štelo sodišče za neutemeljeno. Prosilec trdi, da je DUTB z neutemeljeno zavrnitvijo prodaje javnim sredstvom povzročil najmanj 4.150.000,00 EUR škode v obliki izgubljenega dobička. Za prosilca je prav tako vsebinsko prazna obrazložitev organa glede neobstoja javnega interesa, ki ga po navedbah prosilca organ sploh ni opravil in v ničemer ni argumentirano obrazložil, zakaj v konkretnem primeru javni interes ne prevlada. Prosilec vztraja, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, ki bi omogočali preizkus njene zakonitosti in pravilnosti.

(7) Organ je z dopisom z dne 23. 7. 2025, št. 2025/EO-2240, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je delno utemeljena.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP. Prav tako ni sporno, da sodijo v delovno področje organa, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. DUTB je bil kot zavezan organ že večkrat v postopku pred IP in tudi pred Upravnim sodiščem RS[1], ki je v sodbi št. IU 1075/2021-11 z dne 9. 8. 2022, v točki 9, izrecno zapisalo, da je DUTB pravna oseba javnega prava, zato ni sporno, da je bila po ZDIJZ zavezana v svojem celotnem delovanju, tudi glede zahtevanih informacij. Ne glede na to, da z zahtevanimi informacijami sedaj razpolaga SDH, d.d., ni razloga, da bi se te informacije obravnavale drugače, niti ni tega zatrjeval organ. Ni namreč sporno, da je tudi organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, kot »druga oseba javnega prava[2]« in v okviru te materialnopravno ugotovitve se presoja tudi dostop do zahtevanih dokumentov v obravnavani zadevi. Takšno stališče je skladno z obširno dosedanjo prakso IP[3], Upravnega in Vrhovnega sodišča[4]. Navedeno pomeni, da je organ zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja.

(9) V konkretnem primeru pa so sporna naslednja vprašanja: ali zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost v smislu 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali gre za podatek o porabi javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (to vprašanje je relevantno zgolj v primeru, če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen) ter ali je izkazan javni interes (relevantno v primeru, če ne gre za podatke o porabi javnih sredstev). Ker se organ pri zavrnitvi dostopa ni skliceval na 56. člen ZSDH-1, omenjena določba očitno tudi po mnenju organa ne preprečuje razkritja informacij glede na določbe ZDIJZ, kar je razumljivo, saj gre za informacije, ki so brez dvoma povezane z upravljanjem naložb v lasti Republike Slovenije, torej z opravljanjem dejavnosti po ZSDH-1, zato so kot take podvržene določbam ZDIJZ (63. člena ZSDH-1).

Glede izjeme poslovne skrivnosti

(10) Kot je navedel že organ, so poslovna skrivnost le tisti podatki, ki zajemajo nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije in kumulativno izpolnjujejo vse tri pogoje po 2. členu ZPosS. IP je vpogledal v predložene dokumente, ki so predmet presoje, in sicer v: Akcijski načrt »Istrabenz d.d.«, Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., z dne 21. 6. 2019 (27 strani), (priloge: soglasje Istrabenz z dne 13. 6. 2019 (dve strani, brez prilog), poročilo Odvetniške družbe Zdolšek z dne 11. 6. 2019 (dve strani, brez prilog)), oceno vrednosti premoženja oziroma v cenitveno poročilo brez datuma z naslovom »Pregled 50% lastniškega deleža v Adriafin (pet strani)« ter v sklep Kreditnega odbora z dne 27. 6. 2019 (ena stran), s katerim je DUTB odločila o podaji soglasja. Gre za informacije, ki po svoji vsebini nedvomno izkazujejo strokovno znanje, izkušnje ter poslovne informacije, saj so nastale v okviru delovanja družbe DUTB, ki je s prodajo premoženja vračala proračunska sredstva državi. IP ugotavlja, da je akcijski načrt označen strogo zaupno, sklep pa zaupno. Drugi dokumenti nimajo te oznake, so pa priloge dokumentov z oznako zaupno, prav tako organ razpolaga s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov SDH, zato IP ocenjuje, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni pravilnik o poslovni skrivnosti, ki je dostopen vsem zaposlenim). Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost« kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. V tej zvezi je IP organu naložil, da v ponovljenem postopku preizkusi tržno vrednost informacij, glede na to, da so nastale leta 2019 in da so se v vmesnem času lahko spremenile tržne razmere. Glavni argument DUTB leta 2019, ko je IP prvič preizkušal odločitev prvostopenjskega organa, je bil, da bi bil organu odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja pri prodaji premoženja, obenem pa bi tvegal, da bodo stranke, s katerimi so že sodelovali pri prodaji premoženja, zahtevale izboljšanje pogojev sodelovanja, prav zaradi razkritja teh podatkov. IP je takrat temu sledil, saj je dejansko šlo za aktualne podatke. Od takrat pa je minilo več kot šest let, zato so lahko te informacije izgubile na aktualnosti, do česar pa se organ (SDH) v ponovljenem postopku, kljub navodilom IP, ni opredelil. Kot pravilno navaja prosilec, je organ zgolj na splošno navedel, da bi mu lahko nastala škoda, brez da bi slednje konkretno obrazložil, še zlasti z vidika starosti teh informacij, kako se je v tem času spremenil trg, če se je, in v tem smislu tudi strategija prodaje, ali je še vedno aktualna. Dokazno breme je na strani organa kot poslovnega subjekta, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Kot rečeno, je organ v izpodbijani odločbi zgolj na splošno navedel, da bi lahko izgubil konkurenčno oz. poslovno prednost in potencialno finančno izgubo v primeru morebitnega razpolaganja poslovnega deleža v družbi Adriafin, d.o.o., kar pa samo po sebi ne pomeni, da imajo informacije tržno vrednost. Organ bi moral izkazati konkretno škodo, ne zgolj hipotetično in da obstaja vzročna zveza med razkritjem informacij in nastalo škode, do česar pa se organ ni opredelil. Povedano drugače, organ svoje dokazne ocene nastanka konkretne škode, ki bi potencialno lahko nastala z razkritjem informacij, ni izpolnil. Glede na navedeno IP zaključuje, da niso izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti po ZPosS, kar pomeni, da izjema po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, zaradi česar je organ zmotno uporabil materialno pravo.

Glede varstva osebnih podatkov

(11) IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da so v določenem delu zahtevanih informacij varovani osebni podatki iz tretje točke prvega odst. 6. člena ZDIJZ, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zato jih je organ dolžan pred posredovanjem prekriti, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Gre za posameznike (ime in priimek ter njihovi elektronski naslovi in lastnoročni podpisi), ki niso javni uslužbencu, niti zakoniti zastopniki podjetja, zaradi česar so njihovi osebni podatki varovani, in sicer:

- imena in priimki ter lastnoročni podpisi na strani 6 akcijskega načrta (osebe, ki so sodelovale pri pripravi) ter imena in priimki pri točki 6.3 in 6.4 na strani 16 Dodatna gradiva-Akcijski načrt,

- ime in priimek pri besedi »predlagatelj«ter ime in priimek podpisnika dokumenta v sklepu Kreditnega odbora z dne 27. 6. 2019 (podjetje Istrabenz, holdinška družba, d.d.),

- elektronski naslov na drugi strani v zadnjem odstavku v Istrabenz, soglasje za prodajo 50 % poslovnega deleža v družbi Adriafin z dne 13. 6. 2019.

Glede porabe javnih sredstev

(12) Glede na to, da zahtevanih informacij ni mogoče šteti za poslovno skrivnost in torej ne obstajajo zadržki za posredovanje (v obliki delnega dostopa zaradi varstva osebnih podatkov), se IP ni posebej opredeljeval do vprašanja, ali se zahtevane informacije nanašajo na porabo javnih sredstev, saj vprašanje izpolnjevanja pogojev iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ na rešitev obravnavane zadeve ne vpliva. To vprašanje bi bilo relevantno zgolj v primeru, če bi zahtevane informacije predstavljale poslovno skrivnost, vendar, kot rečeno, zatrjevana izjema ni izkazana.

Glede obstoja javnega interesa

(13) Enako kot v točki (12) te odločbe, v obravnavani zadevi tudi ni relevantno vprašanje, ali je za razkritje podan javni interes. Kljub temu pa IP opozarja na stališče Upravnega sodišče v sodbi z  opr. št. I U 1845/2019-19 z dne 17. 5. 2024 (točka 58): »Brez dvoma namreč zavrnitev soglasja za sklenitev pravnega posla lahko pomeni odločitev o pravnem poslu, ki je lahko tudi izrazito sporna z vidika gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti upravljanja s sredstvi subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zato je preglednost takšne odločitve pravno relevantna v smislu ZDIJZ«. Organ je ustanovljen z namenom, da upravlja s kapitalskimi naložbami RS, zato se upravičeno pričakuje, da je njegovo delovanje pregledno, saj se le tako lahko ugotovi, ali deluje gospodarno in v javnem interesu ter ali sprejema strokovne in zakonite odločitve. V tem smislu se IP strinja s prosilcem, da je v konkretnem primeru za razkritje zahtevanih informacij podan tudi javni interes, ki omogoča, da se javnost seznani, ali so bile sprejete odločitve strokovne in utemeljene. Preglednost namreč krepi zaupanje in preprečuje korupcijska tveganja in konflikte interesov.

Zaključek

(14) IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

(15) V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Sodbe opr. št.: IU 1075/2021-11 (točka 9), IU 244/2017-41

[2] Ustanovila ga je Republika Slovenija, v njenem imenu upravlja kapitalske naložbe države, deluje v javnem interesu. Nadzor nad njim izvaja Računsko sodišče, DZ in Vlada.

[3] Odločbe IP št. 090-210/2014 z dne 21. 4. 2015, 090-207/2015 z dne 23. 9. 2015, 090-295/2015 z dne 3. 1. 2015, 090-306/2015 z dne 3. 4. 2016, 090-302/2015 z dne 3. 4. 2015, 090-25/2016 z dne 17. 4. 2016, 090-173/2016 z dne 20. 10. 2016, 090-247/2016 z dne 13. 12. 2016, 090-290/2016 z dne 19. 3. 2017, 090-32/2017 z dne 14. 4. 2017, 090-108/2017 z dne 20. 6. 2017, 090-250/2017 z dne 23. 11. 2017, 090-206/2017 z dne 27. 11. 2017, 090-158/2017 z dne 20. 12. 2017, 090-105/2018 z dne 2. 9. 2018, 090-219/2019 z dne 21. 10. 2019, 090-172/2020 z dne 9. 12. 2020, 090-293/2020 z dne 13. 1. 2021, 090-301/2020 z dne 28. 1. 2021, 090-259/2021 z dne 28. 9. 2021, 090-191/2023 z dne 11. 9. 2023, 090-278/2023 z dne 18. 9. 2023, 090-251/2023 z dne 5. 10. 2023 in 090-336/2023 z dne 15. 12. 2023 in 090-9/2019/21 z dne 4. 4. 2024

[4] Sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, I U 676/2016-18 z dne 28. 11. 2018, I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019, I U 1123/2017-13 z dne 5. 7. 2019, I U 1125/2017 z dne 3. 10. 2017, I U 2856/2017-38 z dne 17. 2. 2021 in U 1598/2021-17 z dne 26. 8. 2024 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1126/2006 z dne 12. 9. 2007