prosilec - SDH d.d.

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov zaradi varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku sledil ugotovitvam organa, da so pri zahtevanih podatkih izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen v delu, ki se nanaša na podatke o skupnem bruto in neto znesku finančnih in poslovnih terjatev. IP pa je v zvezi s podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost ugotovil tudi, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani zaradi varstva poslovne skrivnosti organa in posameznih poslovnih subjektov, na katere se nanašajo. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-296/2024/6      

Datum:  10. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 7. 2024, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 2024-2179 z dne 26. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 7. 2024 se delno ugodi. Odločba Slovenskega državnega holdinga, d.d., št. 2024-2179 z dne 26. 6. 2024, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednja dokumenta:

-       Stanje kreditov in garancij na dan 30. 6. 2022 po pogodbah - po vrednotenju in Stanje kreditov in garancij na dan 30. 6. 2022 po komitentih – po vrednotenju, na način, da mu posreduje podatke o skupnem bruto in neto znesku finančnih in poslovnih terjatev.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 21. 5. 2024 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahteval posredovanje:

- dokumenta s seznamom vseh terjatev, ki so bile prenesene z Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d. (izbrisan 30. 12. 2022), Davčna ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: DUTB, d.d.), na organ, in njihovo vrednostjo;

- dokumenta o skrbnem pregledu, ki je bil opravljen v zvezi s terjatvami, ki so bile prenesene z DUTB, d.d., na organ;

- cenitev/oceno, na kateri temelji poštena ocena vrednosti terjatev prenesenih z DUTB, d.d., na organ;

- analizo stanja terjatve do družbe ..., ki vključuje oceno možnosti poplačila te terjatve oziroma odločitve za vložitev predloga za pričetek stečajnega postopka;

- analizo stanja terjatve do družbe …, ki vključuje oceno možnosti poplačila te terjatve oziroma odločitve za vložitev predloga za pričetek stečajnega postopka,

- zapisnik sestanka/-ov v postopku pogajanj za mirno rešitev spora s …, skupaj s seznamom udeležencev sestanka/-ov;

- zapisnik seje nadzornega sveta, na katerem je bilo odločeno o podaji soglasja za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad … ter kopijo sklepa o izglasovanjem soglasju;

- zapisnik seje nadzornega sveta, na katerem je bilo odločeno o podaji soglasja za vložitev predloga za pričetek stečajnega postopka nad … ter kopijo sklepa o izglasovanem soglasju.

Kot način seznanitve je navedel elektronski zapis kot se trenutno nahaja v podatkovnih bazah organa, in sicer na ustreznem nosilcu (CD, DVD, USB ključ, zunanji disk in drugo), na naslov prosilca ali preko spletne pošte na naveden naslov, oziroma da se mu omogoči vpogled v konkretno dokumentacijo in na podlagi vpogleda prepis listin na sedežu organa oziroma na kraju, kjer se zahtevana dokumentacija hrani.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 2024-2179 z dne 26. 6. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločitve je najprej izpostavil, da so dokumenti od 1. do 6. alineje opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato je podan razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) poslovne skrivnosti sicer sam ne definira, temveč z 39. členom napotuje na Zakon o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS). Slednji poslovno skrivnost opredeljuje v prvem odstavku 2. člena kot nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje določene zahteve. Po oceni organa zahtevani dokumenti kumulativno izpolnjujejo vse naštete zahteve:

- Dokumenti vsebujejo specifično strokovno znanje, občutljive podatke o poslovanju družb, ki so bili predmet obravnave ter ostale poslovne informacije, ki niso splošno znane in tudi ne lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Poznajo jih le zaposleni pri organu, ki so te dokumente potrebovali za opravljanje svojega dela ali funkcije.

- Organ posluje pod enakimi pogoji kot mnogi drugi gospodarski subjekti. Podatki iz dokumentov imajo zanj visoko tržno vrednost in za subjekte iz teh dokumentov, ki prav tako delujejo na trgu. Razkritje podatkov bi lahko znižalo njihovo konkurenčno prednost, negativno vplivalo na njihova medsebojna razmerja in tržni položaj ter posledično povzročilo poslovno škodo tako organu kot subjektom, ki še delujejo na trgu.

- Zadoščeno je tudi slednji zahtevi, saj je organ glede zaupnih dokumentov v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jih ohrani kot poslovno skrivnost (nadzorovano so dostopni le ozkemu krogu oseb, zaposlenih pri organu).

Nadalje je navedel, da so podatki iz teh dokumentov zaupni podatki oziroma poslovna skrivnost, ki so jo dolžni varovati vsi delavci in člani organov. Ti svojo dolžnost izpolnijo tako, da prosilcu kot nepooblaščeni osebi onemogočijo, da bi se z njo seznanil (8. člen Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov). Razkritje zahtevanih dokumentov bi predstavljalo kršitev obveznosti varovanja poslovne skrivnosti po internem aktu, ki bi imela za posledico disciplinsko odgovornost kršitelja. Glede zahtevanih dokumentov, navedenih v 7. in 8. alineji prve točke izreka te odločbe organ nima, saj o teh vprašanjih Nadzorni svet organa ni odločal. Ker informacijo javnega značaja prestavljajo samo dokumenti, ki že obstajajo oziroma dokumenti, ki jih je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi. Prosilec konkretnega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov sploh ne zatrjuje, temveč zgolj navaja, kaj je interes javnosti po razkritju po ustaljeni praksi IP. Povzetek definicije javnega interesa, ki se je izoblikovala v praksi, namreč ne pomeni, da je javni interes glede razkritja podan tudi v konkretnem primeru, zato organ ocenjuje, da ni podana nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da je razkritje zahtevanih poslovnih dokumentov v javnem interesu. Nasprotno, prosilec z zahtevo uveljavlja svoj zasebni interes, ki negira obstoj javnega, zato pogoj, ki bi na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ izjemoma dopuščal razkritje zahtevanih dokumentov, ni izpolnjen. Zahtevani dokumenti tudi ne vsebujejo podatkov o porabi javnih sredstev, zato na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije ni dovoljen. Ker prosilec zahteva dokumente, ki so v celoti poslovna skrivnost, glede na njihovo naravo ni možno niti njihovo delno razkritje po 7. členu ZDIJZ. Ker je torej v zvezi z zahtevanimi dokumenti podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pogoji iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ter 7. člena ZDIJZ, ki bi kljub temu dovoljevali njihovo razkritje, pa niso izpolnjeni, je organ zahtevo prosilca za razkritje dokumentov zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 16. 7. 2024. Meni, da je sklicevanje na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno, saj je javni interes glede razkritja zahtevanega dokumenta močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanega dokumenta. V tej zvezi je še pojasnil, da je interes za razkritje v konkretnem primeru utemeljen na okoliščini, da so zahtevane informacije neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki so se vodili kot slabitve v bilancah bank in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB, d.d., ali jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na DUTB, d.d., vodila kot kredite neplačnikov in so bili sedaj preneseni na organ.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z e-dopisom z dne 1. 8. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo in izpodbijano odločbo.

(5) Na poziv IP št. 090-298/2024/2 z dne 16. 8. 2024 je organ posredoval IP zadevne dokumente. Organ je posredoval IP dokumente v elektronski obliki, posamezne v EXCEL-ovih preglednicah, ter tudi opredelil, katere dokumente je štel pod posamezno alinejo zahteve in izreka svoje odločbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ prosilcu zavrnil dostop do dokumentov zaradi varstva poslovne skrivnosti, torej v delu, o katerem je organ odločil v prvih šestih alinejah izreka izpodbijane odločbe.

(8) IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ kot »druga oseba javnega prava« in v okviru te materialnopravno ugotovitve se presoja tudi dostop do zahtevanih dokumentov v obravnavani zadevi. Takšno stališče je skladno z obširno dosedanjo prakso IP[1], Upravnega in Vrhovnega sodišča[2]. Navedeno pomeni, da je organ zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja.

(9) Nadalje IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti, o dostopu do katerih je odločil v prvih šestih alinejah izreka izpodbijane odločbe, razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pojem informacije javnega značaja je torej v obravnavanem primeru izpolnjen.

(10) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker po mnenju prosilca ni upošteval, da za razkritje zahtevanih podatkov je podan javni interes.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(11) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019 in ki jih je pri svoji presoji upošteval tudi IP, saj so predmet presoje dokumenti, nastali po uveljavitvi ZPosS.

(12) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

(13) Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[3], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

(14) IP po pregledu posredovanih dokumentov, upoštevaje določbo 2. člena ZPosS, ugotavlja naslednje:

- Zahtevani podatki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Zahtevani podatki se namreč nanašajo na podatke družb …, in …, in sicer v zvezi s terjatvami organa do navedenih družb. Nanašajo pa se tudi na zahtevane podatke o terjatvah, prenesenih z DUTB, d.d., na organ, in zabeležko sestanka med organom in družbo …, glede načina poplačila terjatev. Pritrditi je mogoče organu, da vsebujejo dokumenti občutljive podatke o poslovanju posameznih poslovnih subjektov, ter ostale poslovne informacije, ki niso splošno znane in tudi ne lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.

- Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[4], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[5] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[6] IP po vpogledu v podatke ocenjuje, da imajo tržno vrednost tako za organ, saj bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo njegovim poslovnim in finančnim interesom ter, kot tudi za obravnavane družbe. Organ namreč izvaja upravljanje terjatev tako kot številni drugi gospodarski subjekti, ki na trgu opravljajo to dejavnost. IP tako sledi navedbam organa tudi v delu, ko navaja, da bi razkritje podatkov lahko znižalo konkurenčno prednost, negativno vplivalo na njihova medsebojna razmerja in tržni položaj ter posledično povzročilo poslovno škodo tako organu kot subjektom, ki delujejo na trgu. Zahtevani podatki se namreč nanašajo na konkretne podatke o terjatvah posameznih poslovnih subjektov, katerih terjatve ima po pripojitvi družbe DUTB, d.d., v upravljanju organ. Razkritje teh podatkov bi torej lahko tudi po oceni IP negativno vplivalo na tržni položaj posameznega poslovnega subjekta in povzročilo poslovno škodo poslovnemu subjektu in posledično tudi organu.

- Organ je kot imetnik poslovne skrivnosti razumno ukrepal, da podatke v zadevnih dokumentih ohrani kot skrivnost. Organ je namreč izdal zavrnilno odločbo, poleg tega pa je dokumente oziroma podatke označil z oznako »poslovna skrivnost – zaupno«. Kot je navedel, jih poznajo le zaposleni pri organu, ki so te dokumente potrebovali za opravljanje svojega dela ali funkcije. IP nima nobenega razloga, da bi v te navedbe organa dvomil. Organ ima sprejet tudi interni akt, Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih podatkov. Organ jih je torej kot take določil, označil in varoval skladno s svojim internim aktom.

(15) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji, ki morajo biti kumulativno (hkrati) podani za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS in da torej zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost, tako organa kot tudi družb, na katere se nanašajo zahtevani podatki. To pa po oceni IP ne velja za podatke o skupni vrednosti terjatev (poslovnih in finančnih), s katerimi upravlja organ, zato je IP odločil, da je organ dolžan te podatke posredovati prosilcu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Gre za podatke, ki predstavljajo finančno premoženje države, pri čemer je IP odločil, da so javni podatki, ki se nanašajo na skupno vrednost (bruto, neto) terjatev, s katerimi upravlja organ. Po mnenju IP pri teh podatkih ni mogoče govoriti o tržni vrednosti podatkov, ki pa mora biti podana hkrati z drugima dvema pogojema, da je mogoče govoriti o poslovni skrivnosti. Da predstavljajo terjatve finančno premoženje države, izhaja iz prvega odstavka 67. člena Zakona o javnih financah, Zakon o Slovenskem državnem holdingu pa prvi točki 2. člena opredeljuje terjatve kot naložbe, upravljanje naložb, ki so v lasti organa, in naložb Republike Slovenije, pa upravlja organ.

(16) Pred izvedbo testa interesa javnosti se IP opredeljuje še do določbe tretjega odstavka 2. člena ZPosS, ki pravi, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

(17) Peti odstavek 6.a člena ZDIJZ, ki določa kot absolutno javne informacije določene informacije za vsak posamezni kredit, v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker predmet zahteve niso pogodbe o sklenjenih poslih, sklepi organa banke, pristojnega za odobritev posla, dokazila o zavarovanju ali pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB, d.d..

(18) Nadalje IP ugotavlja, da se za razkritje zahtevanih dokumentov ne more uporabiti niti 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede porabe javnih sredstev. Na podlagi navedene določbe so praviloma javni tisti podatki, ki se neposredno nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Skladno s prakso IP, ki ji je sledilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) npr. v sodbi št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018 (tč. 14), predstavlja podatke o porabi javnih sredstev sklenjena pogodba, s katero je prišlo do spremembe oblike premoženja (npr. iz nepremičnega premoženja v denarna sredstva), saj je pogodba tista, ki predstavlja temelj za porabo javnih sredstev. Spremljajoča dokumentacija, ki jo organ prejme oziroma ustvari npr. v postopku prodaje določenega premoženja, pa je sicer lahko posredno povezana s končno sklenitvijo pogodbe, ne predstavlja pa same informacije o porabi javnih sredstev. Smiselno podobno stališče je po mnenju IP treba zavzeti tudi v obravnavani zadevi, ker zahtevani dokumenti niso tisti dokumenti, ki bi predstavljal porabo javnih sredstev, saj na njihovi podlagi ni neposredno prišlo in tudi ne bo prišlo do porabe javnih sredstev. Obravnavani dokumenti namreč niso dokumenti, ki bi se neposredno nanašali na končno odločitev organa glede upravljanja s terjatvami (v tem delu gre namreč za izvajanje nalog glede katerih je zakonodajalec predpisal absolutno javnost podatkov, kot je podrobneje pojasnjeno v prejšnjem odstavku te obrazložitve). Glede na vse navedeno IP zaključuje, da podatki iz zahtevanih dokumentov niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev.

(19) Terjatve kot take sicer predstavljajo finančno premoženje države (prvi odstavek 67. člena Zakona o javnih financah) in tudi pojem »porabe javnih sredstev« je treba razlagati širše, ne samo kot »odhodek iz proračuna«, vendar to ne pomeni, da predstavljajo porabo javnih sredstev vsi podatki, s katerimi razpolagajo organi, zavezani po 1. členu ZDIJZ. Pojem „poraba“ javnih sredstev v ZDIJZ ni „terminus technicus“, ki bi ga zakonodajalec vnaprej opredelil v uvodnih določbah ZDIJZ. Z vidika sistematične metode razlage je sicer pomembno, da si morajo po določilu drugega odstavka 2. člena ZDIJZ organi za uresničitev namena tega zakona prizadevati, da dosežejo „čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju«, vendar je treba upoštevati tudi, da je predmetna določba 1 alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ uvrščena med izjeme od dostopa, te pa je treba razlagati ozko. Upoštevati je namreč treba, da gre v večjem delu zahtevanih podatkov za podatke, katerih razkritje lahko negativno vpliva prav na javna sredstva. Povečanje državnega premoženja bi namreč lahko bilo manjše, če bi bili konkretni podatki o terjatvah razkriti.

(20) IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki so po zakonu javni. IP tudi ni seznanjen, da bi bila v zvezi z zahtevanimi dokumenti sprejeta kakršnakoli pravnomočna odločitev, iz katere bi izhajalo, da obravnavani dokumenti vsebujejo podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Iz vsega navedenega izhaja, da v obravnavanem primeru niso podani razlogi, zaradi katerih zahtevani dokumenti ne bi smeli biti opredeljeni kot poslovna skrivnost. Tako je izkazano, da gre pri zahtevanih dokumentih za poslovno skrivnost po ZPosS in s tem za izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(21) Ker je prosilec v pritožbi utemeljeval javni interes za razkritje zadevnih dokumentov oziroma podatkov, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do testa interesa javnosti.

Test javnega interesa

(22) V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

(23) Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

(24) Upoštevaje dejstvo, da je IP ugotovil obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh informacij zaradi interesa varstva poslovne skrivnosti. 

(25) IP v zvezi z obstojem javnega interesa za razkritje najprej poudarja, da je treba izhajati iz vloge organa pri upravljanju terjatev. Pri upravljanju terjatev, na primerih v prestrukturiranju, ima vlogo aktivnega upnika, kar pomeni, da redno spremlja izvrševanje in doseganje pogodbenih zavez v odnosu z dolžniki. V primeru, kjer je pri posameznem dolžniku vključenih več finančnih upnikov, organ z ostalimi upniki usklajuje aktivnosti. V primeru dolžnikov, kjer ima organ v družbi tudi lastniški delež, poleg že naštetih aktivnosti, nadzoruje dosledno izvrševanje potrjenih poslovnih načrtov in njihovo prilagajanje spremenjenim okoliščinam na trgu in v gospodarstvu, vse z namenom povečevanja vrednosti premoženja. Končni cilj organa v teh primerih je prodaja terjatve in lastniškega deleža v paketu, po najvišji možni vrednosti. Da bi organ dosegel navedene cilje, mu je treba priznati tudi obstoj poslovne skrivnosti, saj bi razkritje prevelike količine informacij lahko doseglo ravno nasproten učinek od zastavljenih ciljev in bi mu onemogočilo doseči najvišjo možno vrednost pri prodaji posamezne terjatve. Prispevek k javni razpravi, ki bi ga prineslo razkritje podatkov o terjatvah, nikakor ne odtehta škode, ki bi zaradi občutno zmanjšanih možnosti učinkovitega in dobičkonosnega upravljanja terjatev nastala v škodo javnih sredstev.

(26) Po drugi strani pa IP ugotavlja tudi, da so navedbe prosilca za razkritje zadevnih dokumentov splošne in se nanašajo na pomen testa interesa javnosti, kot konkretno okoliščino pa navaja le, da so zahtevane informacije neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki so se vodili kot slabitve v bilancah bank in so bili iz takšne banke preneseni na DUTB, d.d., ali jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na DUTB, d.d., vodila kot kredite neplačnikov, sedaj pa so preneseni na organ. To vsekakor ni zadostna podlaga za razkritje zahtevanih podatkov na podlagi javnega interesa.

(27) IP ob tehtanju vseh argumentov tako zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani zaradi varstva poslovne skrivnosti organa in posameznih poslovnih subjektov, na katere se nanašajo. Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje. Po vpogledu v dokumentacijo IP ugotavlja, da ta po vsebini ni takšne narave, da bi se splošna javnost z njeno pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njeno razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi (npr. zdravje, življenje, varnost ljudi ipd). Pri vsebini teh dokumentov tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti.

(28) Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so v tem trenutku morebiti interesantni za prosilca oziroma javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti zaradi, kot že obrazloženo.

(29) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(30) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(31) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, do zahtevanih podatkov o skupni vrednosti terjatev, ki so bile prenesene z DUTB, d.d., na organ, mogoč, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(32) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(33) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(34) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Odločbe IP št. 090-210/2014 z dne 21. 4. 2015, 090-207/2015 z dne 23. 9. 2015, 090-295/2015 z dne 3. 1. 2015, 090-306/2015 z dne 3. 4. 2016, 090-302/2015 z dne 3. 4. 2015, 090-25/2016 z dne 17. 4. 2016, 090-173/2016 z dne 20. 10. 2016, 090-247/2016 z dne 13. 12. 2016, 090-290/2016 z dne 19. 3. 2017, 090-32/2017 z dne 14. 4. 2017, 090-108/2017 z dne 20. 6. 2017, 090-250/2017 z dne 23. 11. 2017, 090-206/2017 z dne 27. 11. 2017, 090-158/2017 z dne 20. 12. 2017, 090-105/2018 z dne 2. 9. 2018, 090-219/2019 z dne 21. 10. 2019, 090-172/2020 z dne 9. 12. 2020, 090-293/2020 z dne 13. 1. 2021, 090-301/2020 z dne 28. 1. 2021, 090-259/2021 z dne 28. 9. 2021, 090-191/2023 z dne 11. 9. 2023, 090-278/2023 z dne 18. 9. 2023, 090-251/2023 z dne 5. 10. 2023 in 090-336/2023 z dne 15. 12. 2023 in 090-9/2019/21 z dne 4. 4. 2024.

[2] Sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, I U 676/2016-18 z dne 28. 11. 2018, I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019, I U 1123/2017-13 z dne 5. 7. 2019, I U 1125/2017 z dne 3. 10. 2017 in I U 2856/2017-38 z dne 17. 2. 2021 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1126/2006 z dne 12. 9. 2007.

[3] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[4] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[5] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[6] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.