prosilec - Osnovna šola Dornberk

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka v obravnavanem primeru ni zlorabila pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato je pritožbi prosilke ugodil ter, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa prve stopnje odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilki omogočil dostop do vsebine zahtevanih plačilnih list in pogodb o zaposlitvi, pri čemer je organu naložil prekritje osebnih podatkov, ker ti niso bili predmet zahteve prosilke. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-23/2025/4

Datum: 27. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 9. 1. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Dornberk, Gregorčičeva ulica 30a, 5294 Dornberk (v nad. organ), št. 090-1/2024/6 z dne 23. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O: 

1. Pritožbi prosilke z dne 9. 1. 2025 se ugodi in se odločba Osnovne šole Dornberk, št. 090-1/2024/6 z dne 23. 12. 2024, odpravi v 1. točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset

(31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati:

1.1.  Pogodbe o zaposlitvi:

- št. 100-64/2021/1 z dne 31. 8. 2021,

- št. 100-8/2022/1 z dne 27. 6. 2022,

- št. 100-17/2022/1 z dne 29. 8. 2022 in

- št. 100-49/2023/1 z dne 1. 9. 2023,

pri čemer prekrije ime in priimek zaposlenega, datum in kraj rojstva, davčno številko, naslov stalnega prebivališča in podpis zaposlenega.

1.2. Plačilne liste za zaposlenega pod zaporedno št. 0000312, za obdobje januar 2022 – december 2023, pri čemer prekrije:

- ime in priimek zaposlenega,

- naslov stalnega prebivališča,

- davčno številko,

- vrstice dodatek na delovno dobo,

- vse neto zneske v stolpcu »Znesek neto«,

- vrstico »Skupaj (Z120)«,

- vrstico »Skupaj (Z124)«,

- vrstico » Bruto plača (Z080)«,

- vrstico »Bruto plača (Z080)+F+I«,

- vrstico »Osnova za izračun prispevkov (Z270)«,

- celotne vrednosti v stolpcu »Odstotek« in »Osnova«,

- vrstico pod »Skupaj prispevki«,

- vrstico pod »Plače«,

- vrstico pod »Skupaj davek«,

- številko TRR računa,

- delovno dobo za minulo delo - leto, mesec in dan.

1.2.1.     Na plačilni listi za marec 2022 in januar 2023 se, poleg podatkov iz točke 1.2., prekrije tudi

celotno vrstico z oznako »G030«, pod »Vrsta izplačil«.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 25. 11. 2024 na organ naslovila zahtevo za posredovanje plačilnih list in pogodb o zaposlitvi, ki se nanašajo na svetovalno delavko ….., vse za leto 2022 in 2023. Dodatno je prosilka navedla, da je osebni podatki ne zanimajo in se jih zato na zahtevanih dokumentih organ  lahko prekrije. Zahtevane dokumente želi prosilka prejeti po elektronski pošti.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-1/2024/6 z dne 23. 12. 2024, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma pojasnil, da je prosilka v obdobju od 14. 7. 2024 do 28. 11. 2024 na organ naslovila 13 zahtev, v času od 8. 11. 2024 do 28. 11. 2024 pa 7 zahtev. Ker je prosilka svojo zahtevo vezala na točno določeno osebo, organ ne more zagotoviti varstva osebnih podatkov (navedeno izhaja tudi iz prakse IP). Organ plačilnih list in pogodb o zaposlitvi v tem primeru namreč ne more posredovati na način, da ne bi s tem prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Plačilne liste vsebujejo tudi posebne vrste osebnih podatkov, katerih razkritje bi lahko povzročilo škodo posamezniku. Organ sicer ocenjuje, da plačilne liste niso podatek, ki je prosto dostopen po ZDIJZ, ampak je lahko dostopen samo podatek o osnovni plači, pri čemer so morebitni dodatki informacije, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja. Prav tako pogodba o zaposlitvi v javnem sektorju ni javna po ZDIJZ - javni bi lahko bili (če prosilka ne bi zahteve vezala na točno določeno osebo) samo nekateri deli dokumenta, pri čemer prosilka v nobenem primeru ni upravičena do podatkov, kot so naslov, davčna številka, EMŠO, številka TRR, itd.. ZDIJZ omogoča dostop zgolj do tistih podatkov, ki so povezani z delovanjem javnega sektorja in niso varovani osebni podatki. Prosilka v konkretnem primeru tudi ni izkazala, da je razkritje zahtevanih podatkov nujno za uresničitev javnega interesa. Prav tako je osebna mapa zaposlene že v arhivu, saj slednja ni več zaposlena pri organu. Organ med drugim ugotavlja, da je treba zahtevo prosilke zavrniti tudi iz razloga zlorabe pravice. Prosilka je namreč v preteklem obdobju na organ vložila izjemno veliko število zahtev, ki presegajo običajno raven aktivnosti posameznega prosilca. To nesorazmerno obremenjuje delovanje organa, še posebej ob upoštevanju dejstva, da organ razpolaga z omejenimi kadrovskimi viri. Pri obravnavi teh zahtev ni zagotovljena namensko dodeljena oseba za delo po ZDIJZ, zato vsakokratna obravnava zahteve bistveno ovira izvajanje drugih zakonskih nalog organa. Priprava dokumentov bi nedvomno pomenila zastoj pri rednem delu organa, ker bi se s temi dokumenti morala ukvarjati oseba, ki ima že s svojim rednim delom zapolnjene obveznosti. V konkretni zadevi je treba izpostaviti tudi sistemski vidik obravnavane zahteve, saj organ nima tehničnih možnosti, da bi bili zagotovljeni javni dostopi do vseh dokumentov, ki jih izdajo ali pridobijo tekom postopkov. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se čim bolj omogoči izvrševanje demokratične in nadzorne funkcije te pravice. Pomembno pa je, da se slednje ne more zagotoviti na način, ki čezmerno ovira celotno delo organizacije, jo žali in posega v pravice posameznikov. Nesorazmerno število zahtev kaže na to, da prosilka, ob dejstvu, da je z organom v sodnem sporu, pravico uveljavlja z namenom, ki presega običajno zasledovanje cilja dostopa do informacij javnega značaja. Organ ocenjuje, da želi prosilka namerno obremenjevati organ. Prosilka je namreč vložila zahtevo, za katero je mogoče upravičeno sklepati, da nima zakonitega interesa, temveč zgolj poskuša onemogočiti ali otežiti redno delovanje organa. Takšna dejanja so nesorazmerna in onemogočajo organu, da bi se učinkovito ukvarjal s svojimi zakonsko določenimi nalogami in storitvami. Dodatno organ ocenjuje, da prosilka s svojimi postopki ne prispeva k reševanju morebitnih odprtih vprašanj ali težav, temveč s ponavljajočimi zahtevami in drugimi oblikami obremenjevanja povzroča nepotrebno administrativno in kadrovsko obremenitev organa. Na ta način organ ne more učinkovito izvajati svojih nalog, kar ima lahko negativne posledice.

Dne 9. 1. 2025 je prosilka zoper predmetno odločbo vložila pritožbo, v kateri je navedla, da na organ ni naslovila 13, temveč 7 zahtev, s katerimi je zahtevala skupaj 13 različnih dokumentov. V vsaki zahtevi je izrecno navedeno, da je osebni podatki ne zanimajo in se lahko v celoti brišejo, prav tako je pripravljena kriti morebitne nastale stroške. ….., na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, je imela pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zaposlena je bila v šolskem letu 2022/2023, v LDN je tudi zabeležena kot »svetovalni delavec«. Iz zanesljivih virov pa je pogodbo o zaposlitvi šola z njo podpisala s 1. 9. 2023, za nedoločen čas. Ker pa je ….. bila v delovnem razmerju že od 1. 9. 2018 do 30. 6. 2022, v času trajanja projekta Objem, s skrajšanim delovnim časom 36 ur tedensko, se prosilka sprašuje, na kakšni podlagi je bila zaposlena v šolskem letu od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023. Prosilka vztraja pri posredovanju zahtevanih dokumentov, brez osebnih podatkov.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 24. 1. 2025, po elektronski pošti, odstopil IP v pristojno reševanje. Elektronskemu sporočilu je organ priložil vse dokumente, ki so predmet zahteve prosilke.

Organ je dne 27. 1. 2025 in dne 6. 2. 2025 IP, po elektronski pošti, posredoval IP še dodatne utemeljitve in okoliščine glede zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Pritožba je utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice) in 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek oz. poimenska vloga) se je IP najprej opredelil do obstoja zatrjevanih izjem.

Ø  Sklicevanje organa na peti odstavek 5. člena (zloraba pravice) in 3. točko prvega odstavka 6. člena (osebni podatek oz. poimenska vloga) ZDIJZ

Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacije javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.

Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve oviralo izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilke prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank oz. učencev pri svojem rednem delu. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilke, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela bi povzročila organu in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oz. mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru povsem nekonkretizirana in pavšalna.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.^[1] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, oz. izobraževalnega procesa, ki ga izvaja organ, odtehtale težo posega v pravico prosilke glede dostopa do informacij javnega značaja.

IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilka v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnala v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

V postopku po ZDIJZ prav tako ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

Po pregledu zahteve prosilke IP prav tako ugotavlja, da je organ odločil napačno, ko je štel, da je prosilka zahtevo vezala na točno določeno fizično osebo, zato anonimizacija zahtevanih dokumentov ni mogoča. V konkretnem primeru je prosilka namreč zahtevo vezala na zaposleno pri organu, torej na javno uslužbenko, katere ime in priimek ni varovan, kadar se pojavlja v povezavi z opravljanjem njenega delovnega razmerja v javnem sektorju, kot je to bilo tudi v konkretnem primeru.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ in 3. točke prvega odstavka 6. člena, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

Ø  O informaciji javnega značaja

IP ugotavlja, da se zahteva prosilke z dne 25. 11. 2024 nanaša na pridobitev plačilnih list in pogodb o zaposlitvi za zaposleno pod zaporedno št. 0000312, za leto 2022 in 2023.

Po pregledu dokumentov, ki jih je organ IP posredoval skupaj z odstopom pritožbe, IP ugotavlja, da zahtevi prosilke ustrezajo:

- Plačilne liste za zaposleno pod zaporedno št. 0000312, za obdobje od januarja 2022 do decembra 2023;

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-64/2021/1 z dne 31. 8. 2021;

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-8/2022/1 z dne 27. 6. 2022;

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-17/2022/1 z dne 29. 8. 2022;

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-49/2023/1 z dne 1. 9. 2023.

Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilke in da izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oz. ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ.

Ø  Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v plačilnih listah in pogodbah o zaposlitvi izpolnjujejo merila za osebni podatek.

IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov oz. dokumentov (posredovanje prosilki oz. javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

V obravnavani zadevi ni sporno, da se zahtevani dokumenti nanašajo na javno uslužbenko, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

Plačilne liste

IP ugotavlja, da zakonsko podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javne uslužbenke v zahtevanih plačilnih listah v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata v času odločanja organa prve stopnje veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nad. ZSPJS) in ZDIJZ. ZSPJS je namreč izrecno določal, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo (prvi odstavek 38. člena). Določal pa je tudi, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena (šesti odstavek 38. člena). Podobno določbo ima sicer tudi Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju - ZSTSPJS (48. člen), ki se uporablja od 1. 1. 2025 dalje. Ker gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega funkcionarja, predstavlja zakonsko podlago za posredovanje teh javnosti tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Da so plače v javnem sektorju javne, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.

Stališče, da posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, izhaja tudi iz prakse IP (npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-280/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-149/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-68/2022, 090-448/2024, 090-474/2024, 090-342/2024, idr.).

Ob tem IP še dodaja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo ter regresu, ki so le v neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, morebitne osebne, zdravstvene ali socialne okoliščine, ki bi izhajale iz plačilne liste). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi takrat veljavnega prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Varovani osebni podatki na plačilnih listah so tudi podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem posameznika (kraj bivanja, davčna številka, številka TRR, ipd.).

Pogodbe o zaposlitvi

IP je z vpogledom v posredovane pogodbe o zaposlitvi ugotovil, da obsegajo, med drugim, podatke o imenu in priimku javnega uslužbenca, naslov prebivališča, davčno številko, določbe o delovnem mestu, nalogah, kraju opravljanja dela, delovnem času, počitku, plači, itd.. Določbe so v večjem delu povsem splošne oz. pogodbe so v določenih delih identične. Ob tem IP pripominja, da je v posamezni pogodbi sicer naveden plačni razred, ki ga javni uslužbenec zaseda, kar je podatek, ki je javen že na podlagi ZSPJS. Pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega prebivališča, šifro in ime delovnega mesta, tarifni razred, in plačni razred. IP ugotavlja, da gre pri določenih podatkih za javne podatke, kot npr. šifra in ime naziva za določeno delovno mesto, plačni razred, tarifni razred, ki so del pogodbe na podlagi javnopravnih predpisov (ZSPJS in Kolektivne pogodbe dejavnosti oz. splošni akti o sistematizaciji, itd.) in zato ne predstavljajo osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taki ne morejo biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Upoštevaje predhodno navedeno in vsebino predmetnih pogodb IP ugotavlja, da so pogodbe povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev. Predmetne pogodbe so namreč »podlaga« za sklenitev in nastanek konkretnega delovnega razmerja oz. podlaga za opravljanje posameznih del in nalog javnih uslužbencev. O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP v preteklosti sicer že odločal (npr. v odločbi št. 090-202/2018, št. 090-48/2023, št. 090-462/2025, ipd.).

Ø  Delni dostop (7. člen ZDIJZ)

Kot izhaja iz zgoraj navedenega je IP z vpogledom v zahtevane dokumente, torej plačilne listine in pogodbe o zaposlitvi, ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke. V zahtevi je prosilka navedla, da zahteva informacije brez osebnih podatkov, prav tako je to ponovno navedla tudi v pritožbi. Predmet presoje tega postopka tako niso osebni podatki (tako varovani, kot tudi nevarovani), temveč zgolj anonimizirana vsebina dokumentov. Ker prosilka osebnih podatkov izrecno ni zahtevala, se je IP  ukvarjal z vprašanjem, ali ji organ, kot prosto dostopne informacije javnega značaja, zahtevane dokumente lahko posreduje v anonimizirani obliki, na način delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Po vpogledu v obravnavane dokumente, je IP, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, kot so ime in priimek, naslov prebivališča, davčna številka, datum in kraj rojstva, TRR račun, dodatek na delovno dobo, neto izplačila, št. dni delovne dobe, ipd., ki predstavljajo osebne podatke. Prav tako je IP ugotovil, da se osebni podatki (tako varovani kot nevarovani) s prekritjem lahko izločijo in se prosilki omogoči dostop le do anonimiziranih dokumentov.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).