prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilka je od Okrožnega sodišča v Ljubljani zahtevala podatke v zvezi z izplačili Slovenskemu sodniškemu društvu. Organ je v enem delu njeno zahtevo zavrnil, ker s podatki iz leta 2004 ne razpolaga več, v drugem delu pa je prosilki pojasnil, da izplačila predstavljajo izplačila članarin članov sodniškega društva - sodnikov, ki se trgajo od njihovih mesečnih plač, organ pa jih v skupnem znesku društvu nakaže enkrat mesečno. Prosilka se je zoper odločitev organa pritožila in zatrjevala, da gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ni zakonske podlage za razkritje zahtevanih osebnih podatkov. V konkretnem primeru namreč ne pride v poštev niti 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker zahtevani podatki niso v zvezi z opravljanjem javne funkcije, prav tako pa tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. Porabo javnih sredstev namreč predstavlja znesek bruto plače zaposlenega javnega funkcionarja, medtem ko je podatek o neto znesku plače odvisen od subjektivnih osebnih okoliščin posameznika, ki v celoti spadajo v njegovo zasebnopravno sfero (morebitne davčne olajšave, skupni letni bruto prihodki, prijavljeni vzdrževani družinski člani..).

ODLOČBA:

Številka: 090-114/2022/5

Datum: 12. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilka), z dne 10. 3. 2022, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 172/2022 z dne 16. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 10. 3. 2022 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 172/2022 z dne 16. 2. 2022 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 27. 1. 2022 pri organu vložila zahtevo:

1. Za dokumentacijo glede 12- tih izplačil v lanskem letu, ki jih je organ izplačal Slovenskemu sodniškemu društvu. Gre za enkratna mesečna izplačila, med 420 in 504 EUR, kot to izhaja iz spletne strani ERAR.si, v skupni višini 5.430 EUR. Navaja, da iz omenjenih podatkov ne izhaja namen teh plačil, temveč je pod postavko »namen« napisano samo »NOWS – neopredeljeno«. Če je teh dokumentov ogromno in so (kot predvideva) precej enaki, prosi za vsaj 3 dokumente o izplačilih različnih zneskov, na kateri naj bo jasno opredeljen namen. Sama kronologija teh izplačil javnih sredstev (redno v prvi polovici meseca) po njenem nakazuje na morebitno pogodbeno razmerje. Če je temu tako, prosi za kopijo dokumenta (pogodbe, sporazuma,..), ki opravičuje ta izplačila.
2. Prosilka od organa dalje zahteva tudi dokumentacijo 6-ih izplačil, ki jih je ravno tako organ izplačal sodniškemu društvu dne 26.6.2004, v skupnem znesku 5.416,46 EUR, kot to izhaja iz spletne strani Erar.si.

Odgovor organa je prosilka želela po elektronski pošti, na njen elektronski naslov.

Organ je prosilki odgovoril ter ji sporočil, da v računovodstvu ne razpolaga več z zahtevano dokumentacijo iz leta 2004. Na podlagi 30. člena Zakona o računovodstvu in internih navodil na Okrožnem sodišču v Ljubljani knjigovodske listine, ki so podlaga za knjiženje, razen listin povezanih z davčnimi obračuni, hranijo 5 let po poteku leta, na katerega se nanašajo, knjigovodske listine – računi pa so bile po poteku 10 – tih let tudi uničene. Glede na navedeno organ prosilki dokumentacije ne more posredovati. Glede enkratnih mesečnih izplačil Slovenskemu sodniškemu društvu pa organ pojasnjuje, da predmetna nakazila predstavljajo mesečna nakazila članarine članov (funkcionarjev) društva, kot odbitek od njihove plače. Izplačilo članarine organ izvaja na podlagi pisnega soglasje člana, da se članarina v njegovem imenu in na njegov račun na podlagi odbitka pri plači nakazuje na račun slovenskega sodniškega društva. Glede na navedeno se na spletni strani ERAR.si kot izplačevalec prikazuje Okrožno sodišče v Ljubljani. Skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov organ prosilki konkretnih podatkov o izplačanih članarinah za posameznega člana ne more podati.

O zahtevi prosilke je organ nato dne 16. 2. 2022 izdal odločbo št. Su 172/2022, s katero je njeno zahtevo zavrnil. V obrazložitvi odločbe je povzel definicijo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ ter opredelil izjemo varstva osebnih podatkov po 3. tč. 6. člena ZDIJZ. Kot že v predhodnem elektronskem sporočilu, je ponovno navedel, da mesečna izplačila Slovenskemu sodniškemu društvu predstavljajo članarine članov (funkcionarjev) društva, kot odbitek od njihove plače. Izplačilo članarine organ izvaja na podlagi pisnega soglasje člana, da se članarina v njegovem imenu in na njegov račun na podlagi odbitka pri plači nakazuje na račun slovenskega sodniškega društva. Glede na navedeno se na spletni strani ERAR.si kot izplačevalec prikazuje Okrožno sodišče v Ljubljani. Podatki o posameznih članih društva in njihovih izplačanih članarinah pa predstavljajo varovane podatke. Glede izplačil z dne 29.6.2004 je organ ponovno pojasnil, da z dokumentacijo ne razpolaga več. Na podlagi 30. člena Zakona o računovodstvu in internih navodil na Okrožnem sodišču v Ljubljani knjigovodske listine, ki so podlaga za knjiženje, razen listin povezanih z davčnimi obračuni, hranijo 5 let po poteku leta, na katerega se nanašajo, knjigovodske listine – računi pa so bile po poteku 10 – tih let tudi uničene. Glede na navedeno organ prosilki dokumentacije ne more posredovati, ker z njo več ne razpolaga.

Odločba je bila prosilki osebno vročena dne 7. 3. 2022, dne 10. 3. 2022 pa je organ prejel njeno pritožbo. Ne strinja se z odločitvijo v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do dokumentacije iz tč. 1 njene zahteve. Navaja, da je že organ v izpodbijani odločbi navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in da ni nobenega dvoma, da zahtevani dokumenti v tem delu obstajajo. Poleg računovodskih izpiskov (ki jih organ že po zakonu mora imeti), organ namreč priznava, da obstajajo tudi pisna soglasja članov društva, na podlagi katerih naj bi se ta znesek v njihovem imenu in za njihov račun (?) na podlagi odbitka pri plači nakazoval na račun Slovenskega sodniškega društva. Kljub temu je organ njeno zahtevo zavrnil, čeprav se osebni podatki v dokumentih lahko prekrijejo. Vztraja, da gre za izplačilo davkoplačevalskega denarja. Po stališču organa bi to torej pomenilo, da lahko sodišče ali kateri drug državni organ nakazuje denar davkoplačevalcev društvom, klubom, fizičnim osebam, itd., ne da bi jim bilo treba pred davkoplačevalci (državljani) to obrazložiti oziroma upravičiti. Organ zapiše, da gre v konkretnem primeru za mesečna izplačila za članarino zaposlenih sodnikov pri organu, ki so člani omenjenega društva in naj bi se jim ta izplačan znesek odbil od plače. Glede na izplačane zneske v letu 2021 je torej moč zaključiti, da organ izplačuje članarino za približno 80 članov društva. Vsak mesec. Se pravi, da člani društva (v katerem je članstvo prostovoljno, kot je zapisano v njihovem statutu) vsak mesec obremenjujejo računovodstvo sodišča, da najprej knjiži in nakazuje članarino za cca. 80 oseb in nato še za vsako od teh oseb posebej knjiži odbitek pri plači. Po mnenju prosilke bi bilo zanimivo vedeti, ali organ iz javnih sredstev plačuje še kakšne prostovoljne (privatne) dejavnosti zaposlenih. Ker naj bi torej obstajalo cca. 80 izjav (pisnih) soglasij članov, prosilka želi kopijo vsaj ene take izjave. Želi tudi kopijo računovodskega izpiska oz. plačilne liste, ki izkazuje, da se zneski za članarino dejansko odbijajo od plače. Osebni podatki na vseh dokumentih naj se seveda prekrijejo.

Pritožbo prosilke je organ, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom št. Su 172/2022 z dne 28. 3. 2022, posredoval v odločanje IP.

IP je organ dne 1. 4. 2022, s pozivom št. 090-114/2022/2, pozval k predložitvi dodatne dokumentacije. Organ je IP odgovoril dne 8. 4. 2022, z odgovorom št. Su 172/2022, pri čemer mu je posredoval en primer pristopne izjave sodnika k Sodniškemu društvu Slovenije (SSD), skupaj z dovoljenjem računovodstvu, da članarino nakazuje SSD ter plačilno listo sodnika, iz katere izhaja, da je sodniku dejansko bila trgana članarina za SSD ter tri potrdila, da je organ v letu 2021 nakazal sredstva na SSD.

Z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja je IP pri organu dne 10. 5. 2022 izvedel ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. V zvezi z zahtevo prosilke pod tč. 2 je organ pojasnil, da dokumentacije oziroma podlage za izplačila iz leta 2004 ne hrani več. V skladu z Zakonom o računovodstvu se tovrstna dokumentacija hrani 5 + 5, kar pomeni, da se po 10 – tih letih praviloma uniči. Organ je IP omogočil dostop do računovodske evidence MFERAC, saldakonti dobaviteljev. IP je po vpogledu vanjo ugotovil, da so iz slednje razvidne vknjižbe izplačil, ki zanimajo prosilko, ni pa priloženih knjigovodskih listin (računov). Posledično organ z dokumentacijo, ki jo je v tem delu zahtevala prosilka, ne razpolaga.

V zvezi z zahtevo prosilke pod tč. 1 je organ ponovno pojasnil, da pri izplačilih članarine sodniškemu društvu ne gre za izplačilo iz javnih sredstev. Članarina se namreč izplačuje od neto plače posameznega sodnika in ne iz sredstev (proračuna) organa. Organ za vse sodnike, ki so člani sodniškega društva in ki so podpisali soglasje, da se jim članarina odteguje mesečno od neto plače, zbere ta sredstva in jih v enkratnem znesku, mesečno, z enim plačilnim nalogom, nakaže na račun sodniškega društva. Strošek tega plačilnega naloga za organ znaša 0, 05 EUR. Gre za dolgoletno prakso vseh delodajalcev (tudi v zasebnem sektorju), v skladu s katero delavcem odtegljaje od plače obračunava delodajalec. Podobno velja tudi npr. za dodatno zdravstveno zavarovanje, kolektivno nezgodno zavarovanje, sindikalne članarine javnih uslužbencev in podobno.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Izhajajoč iz pritožbenih navedb prosilke, ki v pritožbi oporeka odločitvi organa v zvezi s 1. tč. njene zahteve z dne 27. 1. 2022, IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ prosilki pravilno zavrnil dostop do dokumentacije o 12 - tih izplačilih Slovenskemu sodniškemu društvu v letu 2021, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov. Prosilka se v zvezi s tč. 2 svoje zahteve (glede izplačil Slovenskemu sodniškemu društvu v letu 2004) ne pritožuje, zato ta del izpodbijane odločbe ni bil predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali gre pri zahtevanih informacijah za prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP je v tem pritožbenem postopku vpogledal v posredovano spisovno dokumentacijo, na ogledu in camera pa tudi v sistem MFERAC, v katerem organ obračunava in vodi odhodke. Ugotovil je, da držijo navedbe organa, da gre pri izplačilih v lanskem letu, ki jih je organ izplačal Slovenskemu sodniškemu društvu, za nakazila članarin, ki jih organ na podlagi podpisanega soglasja »trga« od neto plače posameznega člana – sodnika in jih v skupnem znesku, 1 x mesečno, nakaže društvu. Ker je organ dostop do teh podatkov zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, se je IP dalje ukvarjal z vprašanjem, ali je ta izjema podana.

3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ zahtevo prosilca zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v RS uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da podatki o podpisanih izjavah posameznih članov društva (sodnikov) in podatki o višini (odbite in nakazane) članarine za posamezne člane – sodnike predstavljajo osebne podatke.

Ker razkritje osebnega podatka (tudi posredovanje podatkov prosilki po ZDIJZ) predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

IP v konkretnem primeru ugotavlja, da ni zakonske podlage za razkritje zahtevanih osebnih podatkov. V konkretnem primeru namreč ne pride v poštev niti 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker zahtevani podatki niso v zvezi z opravljanjem javne funkcije, prav tako pa tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Kot se je IP prepričal z vpogledom v predloženo dokumentacijo, se članarine za posamezne člane društva namreč »trgajo« od njihovih neto plač, ker pomeni, da se članarine plačujejo iz sredstev posameznih zaposlenih in ne organa. Ob tem je IP v praksi že večkrat zavzel stališče, da je prosto dostopna informacija javnega značaja podatek o bruto znesku plače[1], ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, medtem ko neto plača spada v zasebnopravno sfero javnega funkcionarja, prav tako pa so varovani vsi podatki o odtegljajih od plače (tako npr. odločba IP št. 090-202/2021 z dne 28. 6. 2021 in št. 090-280/2016/16 z dne 21. 3. 2019). IP tako ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev. Porabo javnih sredstev namreč predstavlja znesek bruto plače zaposlenega javnega funkcionarja, medtem ko je podatek o neto znesku plače odvisen od subjektivnih osebnih okoliščin posameznika, ki v celoti spadajo v njegovo zasebnopravno sfero (morebitne davčne olajšave, skupni letni bruto prihodki, prijavljeni vzdrževani družinski člani..). Prav tako so varovani podatki o vseh odtegljajih od neto plače, ki jih za zaposlenega izvaja delodajalec (ne le članarine, ampak tudi npr. dodatno kolektivno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, kreditne obveznosti,..). V tej zvezi IP tudi ni sledil prosilki, da morajo biti podatki javni iz razloga, ker se s tem vsakomesečno obremenjuje računovodstvo organa. Ker tudi IP za obračun plač uporablja sistem MFERAC, mu je namreč znano, da obračun članarin, zavarovanj in drugih odtegljajev, ki jih delodajalec obračunava od plač zaposlenih, poteka avtomatično, zadošča pa že en vnos v sistem pri vsakem zaposlenem ob prvem obračunu članarine. Kot je organ pojasnil IP na ogledu in camara, pa mesečni strošek za (skupni) plačilni nalog, s katerim organ to članarino nakaže Slovenskemu sodniškemu društvu, znaša 0, 05 EUR. Sklicevanje prosilke na porabo javnih sredstev je tudi v povezavi s temi okoliščinami neutemeljeno.

Ker je IP v tem pritožbenem postopku ugotovil, da je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), je v nadaljevanju presojal, ali je prosilki do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ.

Ob tem IP najprej ugotavlja, da je prosilka s podatki o skupnih mesečnih zneskih izplačil Slovenskemu sodniškemu društvu v preteklem letu že seznanjena, ker so ti podatki prosto dostopni v sistemu ERAR (izpis pa je prosilka priložila k zahtevi). Organ je IP v postopku za posamezen izplačan znesek Slovenskemu sodniškemu društvu predložil Potrdilo o bremenitvi proračuna, iz katerega pa ne izhaja nič več podatkov, kot so že javno dostopni in s katerimi prosilka že razpolaga (iz predmetnega potrdila tako npr. ni razviden namen plačila, ki ga je kot predmet zahteve prosilka izrecno opredelila v zahtevi z dne 27. 1. 2022).

Kot pravno podlago za izplačila članarin je organ IP predložil tudi pristopno izjavo za posameznega člana društva in obračun plače posameznega sodnika, iz katerega izhaja, da je bila članarina obračunana in plačana od njegove neto plače. V zvezi s tema dvema dokumentoma pa IP ugotavlja, da delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč oz. ni smiseln. Ker je podatek o članstvu v društvu varovan osebni podatek, bi bilo treba na pristopni izjavi za posameznega člana prekriti prav vse osebne podatke, posledično pa bi prosilka prejela samo prazne obrazce – pristopne izjave k Slovenskemu sodniškemu društvu, to pa niso podatki o izplačilih, ki jih je zahtevala. Podobno bi bilo na posamezni plačilni listi treba prekriti vse podatke v zvezi z izplačilom članarine, ki jih je zahtevala prosilka (torej za posameznega sodnika, člana društva - ime in priimek zaposlenega, stalno prebivališče ter višino plačane članarine), ker gre za varovane osebne podatke. Tudi Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226).

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je IP zaključil, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato jo je, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil.

IP ob tem še dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo pravilnosti in smotrnosti ravnanja organa pri obračunu plač. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v zadevah pod opr. št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012 in št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su 172/2022 z dne 16. 2. 2022. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su 172/2022 z dne 16. 2. 2022 in to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Tako določa tudi 38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.