Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Občina Vrhnika

+ -
Datum: 20.11.2025
Številka: 090-428/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja

 

POVZETEK:

Prosilka je podala več zahtev za dostop do informacij v zvezi z načrtovanim projektom (kavarna oz. restavracija) na območju Močilnika, ob izviru Ljubljanice. Organ ji je v postopku podal več pojasnil in omogočil dostop do obsežne dokumentacije. Ker pa je prosilka vztrajala pri zahtevanih informacijah je izdal dve odločbi, s katerima je v eni zavrnil dostop do informacij glede katerih je zahtevala pojasnila, z drugo pa je odločil, da se zahteva zavrne, ker drugih informacij kot jih je prosilki že dostavil, nima, podrejeno je odločil, da gre za zlorabo. V pritožbenem postopku je IP najprej združil postopek odločanja. Glede zlorabe je odločil, da ta ni podana. Glede zahteve za informacije pa je ugotovil, da je organ v pretežnem delu prosilki omogočil dostop, razen glede določenih dokumentov. V preostalem delu je bila pritožba neutemeljena, ker organ v obstoječi fazi projekta drugih informacij nima.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-428/2025/7

Datum: 20. 11. 2025

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. ter prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilka) z dne 9. 9. 2025, zoper odločbi Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju organ) št. 0901-6/2025-16 (6-09) z dne 1. 9. 2025 in št. 0901-8/2025-16 (6-09) z dne 2. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednja

 

 

S K L E P:

 

 

 

1. Pritožbeni postopek zoper odločbo Občine Vrhnika št. 0901-6/2025-16 (6-09) z dne 1. 9. 2025 in zoper odločbo Občine Vrhnika št. 0901-8/2025-16 (6-09) z dne 2. 9. 2025 se združita v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod številko 090-428/2025.

 

 

in

ODLOČBO:

 

 

1.     Pritožbi prosilke z dne 9. 9. 2025 zoper odločbo Občine Vrhnika št. 0901-6/2025-16 (6-09) z dne 1. 9. 2025 se delno ugodi in se odločba v 2. točki dopolni ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati na njen elektronski naslov:

-       elektronsko sporočilo z dne sreda, 04. decembra 2024 10:00,

-       elektronsko sporočilo z dne Pon 8. Jul 2024 12:50, pri čemer mora prekriti elektronski naslov zaposlenega pri organu,

-       račun št. 00014-To95-1-2024, pri čemer mora prekriti osebo, ki ga je fakturirala in pripadajoče potrdilo o bremenitvi podračuna,

-       račun št. 2024/071 in pripadajoče potrdilo o bremenitvi podračuna,

-       račun št. 24-0048 in pripadajoče potrdilo o bremenitvi podračuna.

 

2.     Pritožba prosilke se v preostalem delu zavrne.

 

3.     Posebni stroški v postopku reševanja pritožb niso nastali.

 

 

 

Obrazložitev:

 

K sklepu:

 

(1) S pritožbo z dne 9. 9. 2025 prosilka izpodbija odločbo Občine Vrhnika št. 0901-6/2025-16 (6-09) z dne 1. 9. 2025 in odločbo Občine Vrhnika št. 0901-8/2025-16(6-09) z dne 2. 9. 2025. Ker se zahteva opira na isto dejansko stanje in isto pravno podlago, za obravnavo pritožbe pa je stvarno pristojen IP, se na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP obravnava pritožb združi v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod številko 090-428/2025.

 

K odločbi:

 

(2) Prosilka je dne 8. 7. 2025 in po pozivu organa dopolnjeno dne 25. 7. 2025, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je v zvezi z načrtovanim projektom (kavarna oz. restavracija) na območju Močilnika, ob izviru Ljubljanice podala v 5 točkah več vprašanj in ob tem zahtevala dokumentacijo. Na zahtevo je organ odgovoril z dopisom št. 0901-4/2025-11 (6-09) z dne 12. 8. 2025. V zvezi z vprašanjem »1. Ali je bila idejna zasnova tega objekta obravnavana na sejah občinskih delovnih teles, zlasti Odbora za prostor? Če da, prosim za datum obravnave, gradivo (idejna zasnova, zapisniki, sklepi)«, je pojasnil, da je Idejna zasnova (IDZ) dokument, katerega namen je pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev pristojnih soglasje dajalcev, v skladu z sedaj že neveljavnim Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08, 61/17 - GZ in 36/18). Ta pravilnik je poznal tudi idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor. Kasnejši Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Ur. l. RS, št. 36/18, 51/18, 197/20, 199/21), ki se je uporabljal do 24. 3. 2023, ni predvideval več idejne zasnove in tudi ne idejnega projekta. Sedaj veljavni pravilnik predvideva projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP) in projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD). Ker Občina Vrhnika v skladu s Statutom Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/15 in 538/25) in Poslovnikom Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/15 in 491/21 in 538/25 v nadaljevanju; Poslovnik OS OV) ni sprejemala aktov iz pristojnosti odbora v skladu s sedaj veljavno zakonodajo, obravnava v tej fazi ni bila predvidena. Odbor za urejanje prostora ter varstva naravne in kulturne dediščine ni pristojen za obravnavo in presojo tovrstnih zadev. Pristojni odbor, v skladu s Poslovnikom OS OV (61. člen) obravnava predloge aktov in odločitev. Izdelava in izbira idejne zasnove v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-3), ni tak akt, saj v skladu z veljavno zakonodajo ni več predviden.

 

Glede vprašanja »2. Ali je bila idejna zasnova javno objavljena, kdaj in na kakšen način (spletna stran, javna razgrnitev itd.)?«, je organ odgovoril, da idejna zasnova ni bila v celoti objavljena na spletni strani ali v obliki javne razgrnitve. Razgrnitve idejne zasnove predpisi postopkovno ne predvidevajo. 

 

Glede vprašanja »3. Ali je za projekt predvidena javna razprava ali vključevanje javnosti? Če da, se zahteva načrt časovnice in obliko vključevanja« je organ pojasnil, da je bila javnost delno vključena v okviru priprave projekta z anketo Zavoda Ivana Cankarja v letu 2023. Javnost bo o nadaljnjem razvoju obveščena. Načrt s časovnico ni izdelan, zato ga organ ne more posredovati. Idejna rešitev za katero se prosilka zanima, predstavlja osnovno izhodišče in predstavlja izvedbene možnosti, namenjena je predstavitvi javnosti. Z izbrano idejno zasnovo je organ določil osnovno arhitekturo objekta. V tem smislu je izbrana rešitev dokončna, saj se je komisija enoglasno strinjala, da je predlagana rešitev najboljša od prispelih. Izbrana rešitev bo najmanj moteče posegala v prostor in hkrati zagotavljala vse storitve, ki jih želijo na tem mestu pridobiti domačini, obiskovalci in upravljavci. Z arhitekti potekajo dogovori o določenih popravkih projekta in v tem smislu pripravljajo variantne rešitve. Popravki oz. variantni predlogi se nanašajo predvsem na izkoriščenost notranjih površin, nekaj pa tudi na zunanjost objekta. V tem trenutku organ z njimi še ne razpolaga in ga ne more deliti z javnostjo, po dopolnitvah bo predstavljen tudi javnosti.

 

Glede vprašanja »4. Ali so bila o načrtovanem posegu pridobljena mnenja strokovnih institucij, kot so Zavod RS za varstvo narave, ZVKDS, ipd.? Prosi za dostop do teh dokumentov, če obstajajo,« je organ pojasnil, da mnenja pristojnih mnenjedajalcev v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja še niso bila pridobljena, ker je potrebno predhodno izdelati projektno dokumentacijo (DGD).

Glede vprašanja »5. Ali ima organ potrjeno lokacijo za gradnjo in potrebna prostorska soglasja. Če da, prosi za kopije odločb oziroma soglasij.« je organ pojasnil, da je gradnja predvidena kot nadomestna gradnja obstoječega objekta. Nadomestna gradnja obstoječega objekta je predvidena v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. I. RS, št. 27/14, 50/14 - teh.bpopr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 - teh. popr., 9/17 - teh. popr., 9/17, 79/17 - teh. popr., 12/18 - teh. popr., 60/19, 81/19 - teh. popr., 105/23, 37/24, 101/24-teh. posod.). Pred samo gradnjo je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga izda Upravna enota, katerega sestavni del so tudi soglasja vseh pristojnih mnenjedajalcev in soglasjedajalcev.

(2) Dne 13. 8. 2025 je prosilka na organ vložila vlogo in dopolnjeno dne 18. 8. 2025, v kateri je zahtevala dokumentacijo v 9. točkah, prav tako glede projekta gradnje kavarne/restavracije v Močilniku na Vrhniki. Na zahtevo je organ odgovoril z dopisom št. 0901-6/2025-5 (6-09) z dne 21. 8. 2025. V zvezi z naslednjimi 5 točkami zahteve je organ posredoval prosilki dokumentacijo v prilogi dopisa: »1. Celotna idejna zasnova izbranega arhitekturnega predloga, vključno z vsemi prilogami: skicami, tlorisi, renderji, variantnimi predlogi in popravki«, »2. Dokumentacija javnega naročila in izbora arhitekturne rešitve (razpisna dokumentacija, prijave ponudnikov, zapisniki in sklepi komisije, merila in obrazložitve izbora)«, »3. Zapisniki in korespondenca (dopisi, e-pošta, zapisniki sestankov) med Občino Vrhnika in arhitekti/izvajalci v zvezi s pripravo in popravki idejne zasnove.«, »4. Dokumentacija o vključevanju javnosti (npr. anketa Zavoda Ivana Cankarja 2023, gradiva za predstavitve javnosti)«, »5. Vsa mnenja in soglasja strokovnih institucij (ZRSVN, ZVKDS, ipd.), čeprav še niso vsa pridobljena, ter vsi dosedanji dopisi/zaprosila v zvezi s tem postopkom. Posredoval ji je: - geodetski načrt, - predhodno gradivo naročnika, - projektne pogoje, - natečajno nalogo z dodatnimi gradivi in prilogami, - vabilo – poziv k izdelavi idejne rešitve, - anketni vprašalnik – analizo gostinske ponudbe ter referenčne primere turistične ponudbe, - na natečaju oddane elaborate, - Pogodbe o prenosu avtorskih pravic, - zaključno obvestilo o izbiri rešitve, - zapisnik o identifikaciji avtorjev, - zapisnik seje in poročilo o izboru rešitve, in obvestilo o izbiri rešitve Občine Vrhnika.

 

Glede »6. Dokumenti, povezani s prostorskim načrtovanjem, iz katerih izhaja, da je gradnja predvidena kot nadomestna gradnja (sklicevani Odlok o OPN, morebitna prostorska soglasja)« je prosilko napotil na spletno stran organa in pojasnil, da nadomestna gradnja objekta v Močilniku (EUP VR_1752) izhaja iz krovnega akta prostorskega načrtovanja Občine Vrhnika - OPN Občine Vrhnika, Priloga 2: Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. I. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 - teh. popr, 9/17 - teh. popr, 9/17, 79/17 - teh. popr, 12/18 - teh. popr, 60/19, 81/19 - teh. popr, 105/23, 37/24, 101/24 - teh. posod.), PRILOGA 2: POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI (PPIP) ZA POSAMEZNE ENOTE UREJANJA PROSTORA, VR_1752 (podrobnejša namenska raba: ZP). Gradnja novih objektov ni dopustna. Dopustna dejavnost obstoječega objekta je tudi gostinstvo in turizem. Obstoječi objekt se vzdržuje. Dopustna je tudi nadomestna gradnja objekta na istem mestu z maksimalnim odstopanjem v tlorisnih dimenzijah do ± 15 % in višinskem gabaritu do ± 10 % od obstoječega objekta. Bruto tlorisna površina objekta se lahko spremeni največ ± 15 % tlorisne površine obstoječega objekta. Spremembe dimenzij objekta ne smejo biti na delu objekta, ki je orientiran proti Ljubljanici, temveč samo na zadnji strani, ki je orientiran proti hribu. Obstoječ gozdni rob razglašenega varovalnega gozda, ki porašča zemljišče na vzhodni strani objekta se ohranja, poseganje vanj ni dopustno. Ob objektu je možna ureditev letnega vrta in manjšega otroškega igrišča. Ob objektu se uredi parkirišče za goste gostišča in obiskovalce naravne znamenitosti - Močilnik, izvir Ljubljanice. Ohranja se obrežna vegetacija. Poseganje v brežine vodotoka ni dopustno. Pri zasajanju se uporablja izključno avtohtone rastlinske vrste. Priložil je grafično prilogo.

 

Glede »7. Podatki o postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja: trenutna faza postopka, kateri dokumenti so že vloženi, katera soglasja so pridobljena in kateri dokumenti še manjkajo« je organ pojasnil, da ni še pričel s postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja.

 

Glede »8. Pojasnilo, zakaj idejna zasnova in projekt nista bila obravnavana na Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine, čeprav gre za poseg na zavarovanem območju naravne vrednote državnega pomena; ali je v praksi Občine Vrhnika običajno, da se podobni projekti obravnavajo na odborih občinskega sveta, in zakaj v tem primeru ni bilo tako. Ob tem prosilka poudarja, da bi bila razprava v odboru priložnost za večjo transparentnost in vključevanje javnosti, zlasti pri občutljivih posegih, povezanih z varstvom narave ali kulturne dediščine.« je organ pojasnil, da je odgovor na to vprašanje že deloma posredoval z odgovorom št. 0901-4/2025-11 (6-09), z dne 12. 8. 2025. Posegi še niso bili izvedeni, idejna zasnova predstavlja temelj za nadaljnjo obravnavo. Ob tem je navedel, da ne razpolaga z informacijo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

 

Glede »9. Pojasnilo, zakaj Občina Vrhnika o projektu kavarne/restavracije na Močilniku ne komunicira z javnostjo na pregleden način (npr. z objavami na spletni strani, obvestili za javnost, javnimi predstavitvami), čeprav gre za poseg na zavarovanem območju naravne vrednote državnega pomena, kjer bi bila vključitev javnosti še posebej pomembna. Obenem poudarja, da ima ta prostor za krajane Vrhnike poseben pomen, zato je pričakovanje preglednega in vključujočega vodenja projekta še toliko večje../..« je organ navedel, da ne razpolaga z informacijo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

 

(3) Ker je prosilka dne 29. 8. 2025 in dne 1. 9. 2025 vztrajala pri pridobitvi informacij, je organ dne 1. 9. 2025 izdal odločbo št. 0901-6/2025-16(6-09) o delni zavrnitvi. Iz izreka navedene odločbe izhaja, da je zahtevo prosilke v točkah 7., 8. in 9. točki zavrnil. V preostalem delu pa je zahtevi z dne 18. 8. 2025 ugodil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je prosilka na organ poslala več formalnih in neformalnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Organ je pojasnil, da je prosilki s pomočjo We transferja posredoval več datotek in pojasnil v dopisih z dne 12. 8. 2025 in dne 21. 8. 2025. Dne 29. 8. 2025 je vlagateljica znova zahtevala posredovanje informacij in odgovore na vprašanja, ki ji po njenem prepričanju v skladu z zahtevo niso bili posredovani, ter se nanašajo na vprašanja 7. - 9. formalne zahteve z dne 18. 8. 2025. Ob tem vlagateljica zahteva dopolnitev in posredovanje »celotne idejne zasnove« izbranega arhitekturnega predloga. Po ponovnem posredovanju zahtevanih datotek, dne 1. 9. 2025, vlagateljica trdi, da je namesto zahtevanega dokumenta, že dvakrat prejela zgolj idejni zasnovi dveh neizbranih projektov, kar ne ustreza njeni zahtevi. Potrjuje, da je prejela tudi skice v DWG formatu za vse tri projekte, vključno z izbranim projektom, vendar pa za slednjega ni prejela obsežnejšega PDF dokumenta s podrobnejšo vizualizacijo idejne rešitve, ki ga je izrecno zahtevala, kakor sta ji bila posredovana za oba neizbrana projekta. Organ je dne 1. 9. 2025 zaradi tega pri nosilcu projekta izbire idejne zasnove, družbi Obrat d. o. o., znova poizvedoval ali pri posredovani dokumentaciji manjkala katera od prilog. Na zaprosilo upravnega organa, je družba Obrat d. o. o. odgovorila, da v razpisni dokumentaciji oddaja digitalne verzije plakatov ni bila zahtevana. Pripravljavci zmagovalnega elaborata z oznako VS02 zato plakata v pdf obliki niso oddali. Oddali so le aktivno .dwg obliko načrtov. K odgovoru so posredovali fotografiji obeh plakatov, ki sta bili dne 1. 9. 2025 v elektronski obliki posredovana vlagateljici, na njen elektronski naslov. Vlagateljici je bilo skupaj z informacijami posredovan tudi dopis z odgovori na postavljena vprašanja. Med drugim je bilo vlagateljici odgovorjeno na njeno vprašanje št. 7., o postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Vlagateljici je bilo konkretno odgovorjeno, da Občina Vrhnika ni pričela s postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja. S tem je bila prosilki posredovana vsa zahtevana dokumentacija s katero organ in Zavod Ivana Cankarje razpolagata, zahteva prosilke pa je bila v polnosti izpolnjena. Ker so bile vse zahtevane informacije s katerimi organ razpolaga prosilki že posredovane je bilo s tem v vsebinskem smislu zahtevi ugodeno. Ob tem organ še dodaja, da zahteva delno ni utemeljena, v tistem delu, ki se nanaša na vprašanja št. 7., 8 in 9, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ. Organ je prosilki posredoval odgovore na vprašanja, s katerimi razpolaga. Pri zgornjih vprašanjih vlagateljica vztraja, ker zahteva izdelavo stališč, mnenj ali strategij, do katerih želi priti s formalno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, čeprav zakon tega ne predvideva, zato je organ zahtevo zavrnil.

 

(4) Dne 1. 9. 2025 je prosilka v zvezi s projektom kavarne/restavracije na Močilniku podala še eno zahtevo za dostop do naslednjih informacij: »1. besedilo objavljenega natečaja za prenovo Močilnika na Vrhniki«, »2. Informacijo o tem, kje in kdaj je bil natečaj objavljen (npr. Ur. l. RS, portal e- naročanje, spletna stran občine)«, »3. objavljena merila/kriterije za izbor v okviru tega natečaja«. Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0901-8/2025-16 (6-09) z dne 2. 9. 2025, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Ob tem se sklicuje, da je v zvezi z zahtevanimi informacijami prosilki posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga. Ob tem je navedel, da je bil javni natečaj za izbiro idejne zasnove izveden z vabilom, kot vabljeni natečaj. Prosilki je bil izročen dokument POZIV K IZDELAVI IDEJNE REŠITVE ZA IZOBRAŽEVALNO-TURISTIČNI OBJEKT IN UREDITVE OBMOČJA MOČILNIKA NA VRHNIKI z dne 28. 6. 2024, v katerem so opisane vse informacije v zvezi s tem razpisom, ta dokument je bil prosilki predložen v zadevi št. 0901-6/2025-5 (6-09). Prav tako je prosilki bila izročena vsa ostala dokumentacija v zvezi s to zadevo, iz katere izhaja besedilo objavljenega natečaja in merila ter kriteriji za izbor. Ker ne gre za naročilo, ki bi presegalo mejno vrednost iz 21. člena ZJN-3, objava ni obvezna, v skladu z določili Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Ur. l. RS, št. 108/04. 114/06. 33/07, 57/12, 61/17, 61/17, 199/21). V skladu z določili prvega odstavka 21. člena citiranega pravilnika, se idejni in projektni natečaj lahko pripravita ter izvedeta kot odprti natečaj, kot dvostopenjski natečaj ali kot vabljeni natečaj. V skladu z določili prvega odstavka 25. člena omenjenega pravilnika je vabljeni natečaj tisti javni natečaj, pri katerem lahko natečajne elaborate predložijo le tiste pravne in fizične osebe, ki jih naročnik javnega natečaja povabi k oddaji natečajnih elaboratov po predhodno priznani sposobnosti. Pravila glede objave ureja drugi odstavek omenjenega 25. člena, ki navaja, da naročnik javnega natečaja lahko uporabi vabljeni natečaj samo v primeru, če vrednost nameravane prostorske ureditve oziroma nameravanega objekta ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropskih skupnosti in kadar je natečajna naloga zelo specifična in ni možno računati na veliko natečajnikov s takimi specialnimi znanji oziroma če lahko natečajno nalogo izpolni samo vnaprej znano število za izvedbo take naloge sposobnih natečajnikov. Gre za določbe o mejnih vrednostih iz zgoraj opisanega iz 21. člena ZJN-3. Ker prosilka pri svoji zahtevi vztraja, kljub temu, da je vse zadevne informacije že prejela, organ pa ocenjuje, da prosilka z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja ter prekomerno obremenjuje upravni organ, je organ zahtevo zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki opredeljuje zlorabo pravice.

 

(5) Zoper izpodbijani odločbi je prosilka dne 9. 9. 2025 pri organu vložila pritožbo. V njej navaja, da »Poziv k izdelavi idejne rešitve za izobraževalno-turistični objekt in ureditev območja Močilnika na Vrhniki« vsebuje preohlapna merila. V Pozivu so res navedena štiri merila: (1) upoštevanje natečajnih smernic, (2) funkcionalnost zasnove in programsko povezovanje, (3) gospodarnostih trajnost oblikovne in konstrukcijske zasnove, (4) skladnost s prostorskimi akti. Ta merila pa so oblikovana zelo splošno in nedoločeno. Ne vsebujejo uteži, točkovnika ali metodologije ocenjevanja, kar pomeni, da ne omogočajo objektivnega, ponovljivega in transparentnega vrednotenja elaboratov. Prav tako nikjer ne vsebujejo »natečajnih smernic«, ki so navedene in omenjene v prvem kriteriju. Organ je s posredovanjem tega dokumenta njeno zahtevo izpolnil le navidezno, ne pa vsebinsko. Po ZDIJZ se šteje, da informacija javnega značaja obstaja, ko organ razpolaga z dokumentom. Če so bila merila dejansko določena samo na tako ohlapen način, je to pomembna informacija samo po sebi - in jo mora organ jasno razkriti. Če pa so obstajala podrobnejša merila ali metodologija, jih organ neupravičeno skriva. V svoji zahtevi je prosila tudi za informacijo, kje in kdaj je bil natečaj objavljen. Organ na to ni odgovoril. Če objava ni bila izvedena, ker je šlo za vabljeni natečaj, bi moral organ to jasno navesti. Tudi ta podatek - da javne objave ni bilo - je informacija javnega značaja, ki bi ji morala biti posredovana. S tem, ko občina tega ni pojasnila, je njena zahteva ostala neizpolnjena. Meni, da so ključne pomanjkljivosti ravnanja občine v tem, da glede razpisne dokumentacije organ ni jasno navedel, da je dokument »Poziv« razpisna dokumentacija. Namesto tega je bila priloga (500+ strani) poslana brez jasnega pojasnila, kaj šteje kot odgovor na njeno zahtevo. Čeprav so merila formalno navedena, so preohlapna in ne omogočajo transparentnega vrednotenja. Zato jih ne more šteti za ustrezno izpolnitev njene zahteve. Organ ni odgovoril, kje in kdaj je bil natečaj objavljen, niti ni pojasnil, da objave ni bilo, ker je bil postopek izveden kot vabljeni natečaj. Organ je več njenih vprašanj zavrnil z obrazložitvijo, da gre za »stališča in mnenja«. Čeprav bi morali obstajati zapisniki odbora ali obvestila javnosti, se organ izogne razkritju z drugačno kvalifikacijo. Predlaga, da IP pritožbi ugodi, odpravi odločbi in organu naloži, da ji posreduje: - popolno razpisno dokumentacijo, - dejanska, jasno opredeljena merila oziroma metodologijo ocenjevanja, če obstajajo, - jasno informacijo, da natečaj ni bil javno objavljen, če je bil izveden kot vabljeni natečaj, - vse dokumente, ki izkazujejo izvedbo natečaja (seznam povabljenih kandidatov, pozivi in vabila, zapisniki komisije, ocene in obrazložitve komisije, morebitna korespondenca v zvezi z natečajem).

 

(6) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 15. 9. 2025 odstopil IP v reševanje. Ob tem je poslal dokumente zadeve in navedel, da se je delna zavrnitev v odločbi št. 0901-6/2025-16 (6-09) z dne 1. 9. 2025 nanašala na informacije, ki niso informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Zavrnitev v odločbi št. 0901-8/2025-16 (6-09) z dne 2. 9. 2025 se nanaša na informacije, ki so bile prosilki že posredovane. Vse odgovore na vprašanja, ki niso IJZ v skladu z določili 4. člena ZDIJZ, je prosilka dobila iz posredovanih dokumentov, ki jih je prejela v zadevi št. 0901-6/2025. Organ ne razpolaga z drugimi informacijami, ki bi jih lahko posredoval, prosilka pa vztrajanja z vlaganjem vedno novih, istovrstnih zahtev, zato organ vztraja, da gre za zlorabo pravice. Zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije in izrecne formalne zahteve, da se vsa dokumentacija posreduje na elektronski naslov prosilke, je bilo z uporabo We-transferja, v dogovoru s prosilko, na njen e-naslov, posredovano vse, s čimer organ v tej zadevi razpolaga. Organ je prosilki posredoval vse zahtevane informacije, ki spadajo med informacije javnega značaja po določilih 4. člena ZDJZ. Zaradi tega organ šteje, da je bilo njeni zahtevi v polnosti ugodeno. Prosilki je organ delno odgovoril tudi na nekatera vprašanja, ki sicer ne spadajo neposredno med t. i. informacije javnega značaja. To je storil zlasti v obeh dopisih, deloma ji je odgovore podal tudi v obeh odločbah. Odgovori se nanašajo zlasti na pravila oz. potek postopka, tolmačenje prava in prostorske akte. Odločitev za zavrnitev dostopa temelji na dejstvu, da so zahteve za dostop do IJZ predstavljale vrsto zelo široko postavljenih vprašanj in polemičnih stališč, ki jih prosilka izpostavila glede konkretnega projekta ter ravnanj organa. Prosilka je zahtevala zlasti oblikovanje stališč bodisi župana bodisi Občinske uprave. Nič od tega ne spada med informacije javnega značaja v skladu z določili 4. člena ZDIJZ, saj o tem ne obstaja t. i. »dokument«. Ker organ ne razpolaga z ustrezno informacijo javnega značaja, postopek po ZDJZ pa ni namenjen razpravi glede določenih ravnanj, razmišljanj ali stališč, prosilki v tem postopku ni bilo mogoče ugoditi. Prosilka je bila napotena k izpostavitvi svojih stališč oz. kritik na občinskem svetu. Organ prosilki ne more posredovati več informacij kot jih sam poseduje, zlasti pa zato ker je prosilki že izročil vse zahtevane informacije, ki jih ta zahteva znova.

 

(7) IP je po prejemu odstopljene pritožbe organ dne 21. 10. 2025 pozval na podajo pojasnil in dostavo dokumentacije. V odgovoru z dne 4. 11. 2025 in dne 12. 11. 2025 je organ dostavil pogodbi o prenosu avtorskih pravic, račune in potrdila o bremenitvi podračuna, elektronsko sporočilo z dne 4. 12. 2024 in elektronsko sporočilo z dne 8. 7. 2024. Ob tem je pojasnil, da se je se idejna rešitev za Močilnik izbirala v skladu s pravili Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Ur. l. RS, št. 108/04, 114/06 - ZUE, 33/07 - ZPNačrt, 57/12 - ZGO-1D, 61/17 - GZ, 61/17 -ZUreP-2 in 199/21 -ZUreP-3; v nadaljevanju Pravilnik). V tem primeru je šlo za vabljeni natečaj (25. člen Pravilnika). V 1. členu Pravilnika je določeno, da se za te natečaje uporabljajo določila Zakona o javnem naročanju, ki veljajo za »natečaj za pridobitev načrtov«. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15, 14/18, 69/19 - odi. US, 49/20 - ZIUZEOP, 80/20 - ZIUOOPE, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 15/21 - ZDUOP, 112/21 - ZNUPZ, 121/21, 206/21 - ZDUPŠOP, 10/22, 74/22 - odi. US, 100/22 - ZNUZSZS, 141/22 - ZNUNBZ, 28/23, 88/23 - ZOPNN-F, 95/23 - ZIUOPZP, 117/23 - ZIUOPZP- A, 131/23 - ZORZFS; v nadaljevanju ZJN-3), določa da se za to področje uporabljajo določila, ki se nanašajo na »projektni natečaj« (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Ker mejne vrednosti iz 21. člena ZJN-3 niso bile dosežene, se za ta natečaj ne uporabljajo pravila ZJN-3 o javnih razpisih. V tem primeru ni šlo za javni razpis oziroma oddajo javnega naročila po ZJN. K sodelovanju so bili povabljeni ponudniki v skladu z določili citiranega Pravilnika. Povabilo je bilo dne 8. 7. 2024 posredovano z elektronskim sporočilom (v priponkah). Vabilo je bilo prosilki že posredovano in se nahaja med dokumentacijo, ki je že bila posredovana IP. Vabilo je tudi opredelilo vse parametre predmetnega natečaja. Glede zahtevanih dokazil o plačilu organ posreduje elektronsko korespondenco Zavoda Ivana Cankarja, z dne 4. 12. 2024, v zvezi z naročilnicami. Prav tako posreduje izdane račune in potrdila o plačilu. Računi so bili izdani na podlagi pogodb o prenosu avtorskih pravic, ki so prosilki sicer že bile izročene. Kljub temu pa jih organ znova prilaga zaradi preglednosti. Drugega v zvezi z zahtevanimi informacijami ne poseduje. Enako tudi Zavod Ivana Cankarja od katerega je organ pridobil dodatna pojasnila in dokumente v zvezi s tem natečajem.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

(8) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(9) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. V zvezi s tem tako niso relevantne pritožbene navedbe prosilke, da postopek izbire idejne rešitve ni bil ustrezen, da so merila preohlapna itd.

 

(10) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne okoliščine, iz katerih razlogov prosilec zahteva informacije. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

(11) V obravnavanem primeru med organom in prosilko ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. V odločbi št. 0901-8/2025-16 (6-09) z dne 2. 9. 2025 organ trdi, da je prosilka zlorabila svojo pravico, zato se je IP najprej opredelil do tega stališča organa.

 

Glede zlorabe pravice

 

(12) Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Navedel je, da prosilka pri svoji zahtevi z dne 1. 9. 2025 vztraja, kljub temu, da je vse zadevne informacije že prejela, organ pa ocenjuje, da prosilka z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja ter prekomerno obremenjuje upravni organ. IP se v nadaljevanju opredeljuje do navedenega instituta.

 

(13) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

 

(14) Do instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se je IP v svojih odločbah obširneje opredeljeval že v preteklosti. IP se tako v izogib ponavljanju o splošnih navedbah v zvezi s tem institutom sklicuje na svoje predhodne odločbe.[1]

 

(15) Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja se po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako IP poudarja, da je institut zlorabe pravice treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

 

(16) Organ lahko po petem odstavku 5. člena ZDIJZ zavrne zahtevo ali funkcionalno povezane zahteve prosilca le v primeru, ko so izpolnjeni elementi instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[2];

- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[3];

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[4];

- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[5];

- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[6];

- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[7];

- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[8];

- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[9].

 

(17) Po pregledu izpodbijane odločbe z dne 2. 9. 2025 IP ugotavlja, da zahteva prosilke ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh. Nesporno je namreč, da je prosilka dovolj konkretno opredelila zahtevane dokumente. Če bi organ menil drugače, bi lahko, skladno z 18. členom ZDIJZ, prosilko pozval na dopolnitev zahteve.

 

(18) Objektivno je tudi težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, saj je organ v izpodbijani odločbi navedel, da prosilka pri zahtevanih informacijah vztraja in da ji je že (v dosedanjih postopkih) v celoti omogočil dostop do zahtevanih informacij, ki ustrezajo zahtevi prosilke in s katerimi razpolaga. Prav tako se je organ v odločbi z dne 2. 9. 2025 tudi opredelil do obstoja dokumentov in pojasnil, zakaj z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke za: »1. besedilo objavljenega natečaja za prenovo Močilnika na Vrhniki«, »2. Informacijo o tem, kje in kdaj je bil natečaj objavljen (npr. Ur. l. RS, portal e- naročanje, spletna stran občine)«, »3. objavljena merila/kriterije za izbor v okviru tega natečaja«, ne razpolaga. Organ je podal stališče, da gre za zlorabo, čeprav je pred tem preveril, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti in prosilki pojasnil, zakaj z dokumenti, ki bi ustrezali navedeni zahtevi, ne razpolaga. Organ tako ni izkazal, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme obstoja zlorabe pravice, v obravnavanem primeru po oceni IP ni zadostno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi vsebinska obravnava predmetne zahteve prosilke prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Z navedbami v izpodbijani odločbi ni dovolj konkretno pojasnil, kako bi vsebinsko odločanje o zahtevi prosilke in posledično posredovanje zahtevane dokumentacije lahko neposredno vplivalo na (ne)izvedbo postopkov ter na kakšen način bi zaradi tega tretjim osebam nastala škoda. Nasprotno, organ je zahtevo prosilke obravnaval po vsebini in ji pojasnil, da je vse informacije, s katerimi razpolaga, že prejela in da z drugimi informacijami, ne razpolaga. Kot je bilo navedeno že uvodoma, je treba upoštevati, da mora biti utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

 

(19) IP pojasnjuje, da obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«[10]. Navedeno izrecno izhaja iz zadeve, ki se je nanašala na 18.587 dokumentov. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa[11].« Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bilo posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa.

 

(20) Ob tem IP dodaja, da je treba upoštevati, da je posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je tudi ustavna pravica, omogoča vpogled v delovanje zavezancev po ZDIJZ in s tem nadzor nad njihovim delovanjem, odraža tudi bistvo demokracije, zato je po mnenju IP v skladu s tem tudi izrecna določba ZDIJZ o podaljšanju roka za odločitev (24. člen ZDIJZ). Povedano drugače, tudi iz te določbe izhaja namen zakonodajalca, torej da se primarno zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter pravica prosilcev, da pridobijo informacije javnega značaja. Zakonodajalec je sam predvidel situacije, ko je za obravnavo zahtev za dostop do informacij javnega značaja potrebno več časa, zato je uzakonil 24. člen ZDIJZ, ki organom omogoča podaljšanje roka za odločitev za največ 30 delovnih dni. IP ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ v konkretnem primeru izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev ter na ta način poskušal zagotoviti obravnavo predmetnih zahtev.

 

(21) IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023, v kateri je sodišče presojalo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj je prosilec na občino vložil več deset zahtev letno (70 zahtev v letu 2021, v prvi polovici leta 2022 pa 46 zahtev), in ugotovilo, da zloraba ni podana, saj organ med drugim ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih.

 

(22) Po preučitvi konkretne zadeve IP zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilka v primeru vložitve obravnavane zahteve z dne … prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organ v obravnavanem primeru ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteva prosilke prekomerno obremenile njegovo delo in s tem vplivale na pravice tretjih. Organ se ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oz. dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ in tako ni izkazal razlogov, da bi zahtevo prosilke zavrnil po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Kot je razvidno iz upravno sodne prakse, je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. IP je ocenil, da organ ni izkazal, da bi prosilka prekoračila meje svoje pravice po ZDIJZ. Ker se je organ zgolj podrejeno opredelil, da gre za zlorabo pravice, zahtevo z dne … pa je primarno zavrnil zato, ker z drugimi zahtevanimi dokumenti, ne razpolaga oziroma je do njih prosilki že omogočil dostop, se je IP v nadaljevanju opredeli do navedenega razloga za zavrnitev odločbe.

 

Glede obveznosti organa podajati pojasnila in odgovore na vprašanja

 

(23) Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(24) Prosilka se ne strinja, da organ po ZDIJZ ni dolžan podati pojasnil in odgovorov. Z 8. in 9. točko zahteve z dne 18. 8. 2025 je prosilka zahtevala pojasnila. Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

 

(25) Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero prosilec zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev, analizo ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovorov na vprašanja oziroma zahtevati pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente in mu pripravijo odgovor, da bi ugodili zahtevi prosilca.

 

(26) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

(27) Kljub temu, da organ ni dolžan podajati pojasnil in odgovarjati na vprašanja, je v postopku z zahtevo prosilki podal obsežno pojasnilo, v katerem je pojasnil postopek projekta kavarne/restavracije na Močilniku. Izrecno je v dopisu št. 0901-4/2025-11 (6-09) z dne 12. 8. 2025 v zvezi s 7. točko zahteve, navedel, da mnenja pristojnih mnenje dajalcev v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja še niso bila pridobljena, ker je treba predhodno izdelati projektno dokumentacijo (DGD). Gradnja je predvidena kot nadomestna gradnja obstoječega objekta po Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika. Pred samo gradnjo bo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravna enota, katerega sestavni del so tudi soglasja pristojnih mnenje dajalcev in soglasje dajalcev. V pojasnilu z dne 21. 8. 2025 pa je organ izrecno navedel, da še ni pričel s postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja in da zato z dokumenti ne razpolaga. Glede obravnave na občinskem Odboru (8. točka zahteve) je organ v istem pojasnilu pojasnil, da ker organ v skladu z akti Občine Vrhnika ni sprejemal aktov iz pristojnosti odbora, obravnava v tej fazi ni bila predvidena. Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ni pristojen za obravnavo in presojo tovrstnih zadev. Glede komuniciranja z javnostjo (9. točka zahteve) pa je organ v istem pojasnilu navedel, da je bila javnost delno vključena v okviru priprave projekta z anketo Zavoda Ivana Cankarja v letu 2023. Javnost bo o nadaljnjem razvoju obveščena. Načrt s časovnico ni izdelan, zato ga organ ne more posredovati. Idejna rešitev za katero se prosilka zanima, predstavlja osnovno izhodišče in predstavlja izvedbene možnosti, namenjena je predstavitvi javnosti. Z izbrano idejno zasnovo je organ določil osnovno arhitekturo objekta. V tem smislu je izbrana rešitev dokončna, saj se je komisija enoglasno strinjala, da je predlagana rešitev najboljša od prispelih. Izbrana rešitev bo najmanj moteče posegala v prostor in hkrati zagotavljala vse storitve, ki jih želijo na tem mestu pridobiti domačini, obiskovalci in upravljavci. Z arhitekti potekajo dogovori o določenih popravkih projekta in v tem smislu pripravljajo variantne rešitve. Popravki oz. variantni predlogi se nanašajo predvsem na izkoriščenost notranjih površin, nekaj pa tudi na zunanjost objekta. V tem trenutku organ z njimi še ne razpolaga in ga ne more deliti z javnostjo, po dopolnitvah bo predstavljen tudi javnosti. Z dopisom št. 0901-6/2025-5 (6-09) z dne 21. 8. 2025 pa je prosilki posredoval anketne vprašalnike. IP tako zaključuje, da je organ prosilki podal pojasnila in odgovore tudi če to ne sodi med obveznosti, ki jih določa ZDIJZ. Glede tega, da se prosilka z odgovori in ravnanjem organa ne strinja, IP odgovarja, da to ni predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj.

 

Glede obstoja zahtevanih dokumentov

 

(28) V pritožbi prosilka še navaja, da merila niso ustrezna in niso dovolj natančna in da bi moral organ jasno razkriti, da obstajajo le merila iz dokumenta »Poziv k izdelavi idejne rešitve za izobraževalno-turistični objekt in ureditev območja Močilnika na Vrhniki« (v nadaljevanju Poziv) in noben drug dokument. Prav tako bi moral organ jasno navesti, da je šlo za vabljen natečaj in da ni bil objavljen. V pritožbi vztraja pri dostopu do naslednjih informacij: popolna razpisna dokumentacija, - dejanska, jasno opredeljena merila oziroma metodologijo ocenjevanja, če obstajajo, - jasno informacija, da natečaj ni bil javno objavljen, če je bil izveden kot vabljeni natečaj, - vse dokumente, ki izkazujejo izvedbo natečaja (seznam povabljenih kandidatov, pozivi in vabila, zapisniki komisije, ocene in obrazložitve komisije, morebitna korespondenca v zvezi z natečajem).

 

(29) Iz dokumentov zadeve izhaja, da je organ v obeh dopisih prosilki podal pojasnilo o tem, kako je potekal natečajni postopek. Pojasnil je, da je šlo za postopek vabljenega natečaja in se pri tem skliceval na ureditev ZJN-3 in drugih predpisov. Prav tako iz Poziva, do katerega je organ omogočil dostop prosilki, izhaja, da je bil poslan le določenim arhitektom. Iz strani 2 »Potek naročila« izhaja, da je bilo Vabilo k sodelovanju poslano izbranim arhitekturnim birojem, ki so v svojem preteklem delu dokazali spoštljiv odnos do dediščine in imajo izkušnje s projektiranjem podobnih objektov. Iz poteka naročila torej izhaja, da naročila organ ni javno objavil, ampak ga je poslal izbranim petim arhitektom. Neutemeljena je tako pritožbena navedba, da bi se moral organ izrecno opredeliti do tega, da je šlo za vabljen natečaj, saj dejstvo izhaja iz Poziva, ki ga je prosilka prejela. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je namen instituta dostopa do informacije javnega značaja, da se prosilcem omogoči dostop do dokumentov, iz katerih informacije izhajajo in ne da organi podajajo »izrecne izjave«, stališča ipd.

 

(30) V pritožbi prosilka vztraja, da bi moral organ poslati tudi druge dokumente, ki vsebujejo merila za izbor. V pritožbenem postopku je IP pregledal celotno dokumentacijo in ugotovil, da iz »Obvestila o izbiri rešitve«, do katerega je organ prosilki omogočil dostop, izhaja, da je organ pozval 5 arhitekturnih birojev z elektronskim sporočilom. V navedenem sporočilu je »Poziv« in spletna povezava na razpisno dokumentacijo. Z vpogledom na spletno povezavo je IP ugotovil, da se (je) na navedeni spletni povezavi nahajala navedena dokumentacija: dokument - Interna izbira idejne rešitve MOČILNIK Izobraževalno- turistični objekt in ureditev območja ob izviru Močilnika, julij 2024, Obrat, d. o. o., - Tabela površin, - Geodetski posnetek, Shema plakatov, - Analiza gostinske ponudbe, - Referenčni primeri turistične ponudbe, - Foto dokumentacija, ki vsebuje 12 fotografij. Z vpogledom v dopis organa z dne 21. 8. 2025, IP ugotavlja, da je organ dostop do navedene dokumentacije prosilki tekom tega upravnega postopka že omogočil. Hkrati pa IP zaključuje, da je organ prosilki omogočil dostop do celotne razpisne dokumentacije in da dokumenta, ki bi vseboval »bolj natančna merila« ne obstaja. Prav tako je prosilka prejela vse »zapisnike komisije, ocene in obrazložitve komisije«, s katerimi razpolaga organ, zato je v tem delu prosilkina pritožba neutemeljena. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je namen instituta dostopa do informacije javnega značaja, da se prosilcem omogoči dostop do dokumentov, iz katerih informacije izhajajo. Nestrinjanje prosilke, da tako opredeljena merila niso ustrezna, ni predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja.

 

(31) Ker je prosilka v pritožbi vztrajala pri dostopu do morebitne korespondence v zvezi z natečajem in je bilo iz »Obvestila o izbiri rešitve«, razvidno, da bo organ (oziroma Zavod Ivana Cankarja) vsem trem elaboratom za oddajo idejne rešitve povrnil stroške in jih na to pozval, je IP organ pozval na dostavo navedene dokumentacije. V pritožbenem postopku je organ dostavil pogodbi o prenosu avtorskih pravic, račune in potrdila o bremenitvi podračuna, elektronsko sporočilo z dne 4. 12. 2024 in elektronsko sporočilo z dne 8. 7. 2024. Glede zahtevanih dokazil o plačilu je organ posredoval elektronsko korespondenco Zavoda Ivana Cankarja, z dne 4. 12. 2024, v zvezi z naročilnicami. Prav tako je posredoval izdane račune in potrdila o bremenitvi podračuna. Z vpogledom v posredovane dokumente IP ugotavlja, da ustrezajo zahtevi prosilke. IP je tako organu naložil, da prosilki omogoči dostop do elektronskega sporočila z dne 4. 12. 2024 glede izdanih naročilnic in komu se pošiljajo. Prav tako ustrezajo zahtevi prosilke računi, ki so jih arhitekti v zvezi z izdelanimi elaborati poslali na organ/Zavod Ivana Cankarja in potrdila o bremenitvi podračuna. V zvezi z računi je IP v računu št. 00014-To95-1-2024 naložil prekritje osebe, ki je račun fakturirala. V preostalem delu gre za podatke o javnih uslužbencih glede katerih je pravna podlaga za razkritje prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen elektronskega naslova javnega uslužbenca organa, in predpisi poslovnega registra za pooblaščence in direktorje družb oziroma osebe, ki svoje podatke same objavljajo. V pritožbenem postopku je IP prav tako ugotovil, da organ prosilki ni omogočil dostopa do elektronskega sporočila organa, s katerim je organ poslal vabilo 5 arhitektom in iz katerega so tako razvidni povabljeni kandidati. O dostopu do navedenega dokumenta je IP odločil z izrekom te odločbe.

 

(32) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi in ji omogočiti delni dostop do v izreku te odločbe navedenih dokumentov. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in dostop do dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, oziroma do pojasnil in »izrecnih izjav«, pa je IP pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

 

(33) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

(34) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:                                                                    

Manja Resman, univ. dipl. prav.,                                  

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                    

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

 

 

 

 

[1] Npr. odločbe IP št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[10] Sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006 z dne 4. 10. 2007.

[11] Sodba Upravnega sodišča RS št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017.