prosilec - Občina Gornja Radgona

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju dokumentacije, ki se nanaša na točno določene subjekte za določeno obdobje. Ugotovil je, da je organ, kljub široko postavljeni zahtevi prosilke, slednjo razlagal ozko in posledično nepopolno  ugotovil dejansko stanje. IP je tako v enem delu pritožbi ugodil (posredovanje pogodb), v enem delu zaradi neobstoja dokumentacije pritožbo zavrnil (pooblastila) ter v enem delu pritožbi ugodil ter zadevo vrnil v ponovno odločanje organu 1. stopnje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-347/2023/7

Datum: 17. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 29. 9. 2023, zoper odločbo Občine Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9259 Gornja Radgona (v nadaljevanju organ), št. 090-0002/2023-28 (U101) z dne 28. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 29. 9. 2023 se delno ugodi in se odločba Občine Gornja Radgona, št. 090-0002/2023-28 (U101) z dne 28. 9. 2023 delno odpravi ter se odloči:

1.1.   Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v obliki elektronskega zapisa ali v obliki fotokopije posredovati pogodbo št. 152/2015-P z dne 4. 6. 2015, pogodbo št. 518/2018-P z dne 18. 12. 2018, aneks k pogodbi št. 518/2018-P z dne 24. 3. 2020, aneks k pogodbi št. 81/2021-A z dne 11. 1. 2021 ter aneks k pogodbi št. 496/2022-A z dne 6. 10. 2022.

1.2.     V delu zahteve, v katerem prosilka zahteva podatke o dejanski realizaciji storitve, datumu in višini posameznih izplačil, se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

2. Pritožba prosilke z dne 29. 9. 2023 se v delu, ki se nanaša na posredovanje vseh izdanih pisnih pooblastil oziroma zapisanih ustnih pooblastil, zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilka je na elektronski naslov organa naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, datirano z dne 31. 8. 2023, s katero je zaprosila za posredovanje informacij javnega značaja, ki jih ima Občina Gornja Radgona na osnovi sklenjenih poslov z odvetnikom …… in z odvetniško pisarno: …….., v vseh zadevah v posredni ali neposredni povezavi Občine Gornja Radgona z Domom starejših občanov Gornja Radgona d.o.o., Trate 40, 9250 Gornja Radgona in z družbo ……. ter z njima povezanimi pravnimi in fizičnimi osebami, in sicer:

1. pogodbe in anekse k pogodbam za: storitve svetovanja, odvetniške storitve, storitve po avtorskih pogodbah in druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. V pogodbah naj bodo navedeni podatki: o vrsti posla; o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja; pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil; druga določila, obvezujoča za stranki, datum in trajanje posla ter enaki podatki iz aneksa k pogodbi,

2. vsa izdana pisna pooblastila oziroma zapisana ustna pooblastila ter

3. podatke o dejanski realizaciji storitve, datum in višino posameznih izplačil.

Navedene informacije je zahtevala za obdobje od dne 1. 6. 2014 do dne 31. 8. 2023, in sicer v obliki elektronskega zapisa.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-0002/2023-28 (U101) z dne 28. 9. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije, z obrazložitvijo, da ne razpolaga z dokumenti v točno takšni obliki in v točno takšni vsebini, kot to želi prosilka.  Dodal je, da se pogodbe in izstavljeni računi nanašajo na zastopanje v različnih zadevah, v katerih odvetnik zastopa Občino Gornja Radgona, pri čemer pa ne vodi ločene evidence za vsako zadevo.

(3) Dne 29. 9. 2023 je prosilka zoper izpodbijano odločbo pri IP vložila pritožbo zaradi nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja, nepopolnega odgovora ter neupoštevanja zakonodaje. V njej je povzela potek postopka na prvi stopnji ter izpostavila, da je organ zaprosila za posredovanje informacij javnega značaja, ki jih ima ta na osnovi sklenjenih poslov z odvetnikom ……. in odvetniško pisarno: …….., pri čemer je organ odločil zgolj o dostopu do dokumentov v zvezi s sklenjenimi posli z odvetniško pisarno – odvetnikom ….., ne pa tudi glede dokumentov odvetnika …… kot posameznika in odvetnice …… iz odvetniške pisarne …... Prav tako nasprotuje navedbi organa, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v obliki in vsebini, kot jo je navedla v zahtevi. Poudarila je, da želi dostop do informacij javnega značaja v vseh zadevah v posredni ali neposredni povezavi organa z dotičnima pravnima osebama ter z njima povezanimi pravnimi in fizičnimi osebami.

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, dne 21. 11. 2023 odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 7. 12. 2023 ter dne 5. 1. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) Ker prosilka dvomi v upravičenost odločitve organa, je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja.

(8) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oziroma zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je sprejelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. ZDIJZ torej ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Ne prosilci, niti ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca ustvari določen dokument.

(9) V zvezi z navedbo organa, da prosilki ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja, ker s slednjimi v točno takšni obliki in v točno takšni vsebini ne razpolaga, IP pojasnjuje, da je treba v skladu z namenom ZDIJZ zahtevo prosilke tolmačiti široko in ji dati na razpolago vse dokumente, ki po smislu in vsebini predstavljajo dokumente, ki jih slednja zahteva. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije, oziroma dokumenta, bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Organ mora zato v skladu z načelom odprtosti in načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, prosilki dati na razpolago vse dokumente, s katerimi razpolaga in po vsebini ustrezajo njeni zahtevi, oziroma ji pomagati na način, da ji pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in ji aktivno pomagati pri oblikovanju zahteve.

(10) Glede pritožbene navedbe prosilke, da je zahtevala dokumentacijo, ki se nanaša na odvetnika kot posameznika ter odvetniško pisarno, IP pojasnjuje, da je vpogledal v Poslovni register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, iz katerega izhaja, da je ……. ustanovljen dne 13. 10. 2005, pri čemer je omenjeni odvetnik dne 5. 6. 2019 ustanovil tudi poslovno enoto s polnim imenom …….. Zastopnik in vodja poslovne enote je …... Slednje je zasledovano tudi v posredovanih dokumentih, iz katerih izhaja, da  se je izvajalec storitev do ustanovitve poslovne enote podpisoval kot odvetnik, od ustanovitve dalje pa kot odvetniška pisarna.  

(11) Na poziv IP, št. 090-347/2023/2 z dne 28. 11. 2023, je organ dne 7. 12. 2023:

1. dostavil pogodbo št. 152/2015-P z dne 4. 6. 2015, pogodbo št. 518/2018-P z dne 18. 12. 2018, aneks k pogodbi št. 518/2018-P z dne 24. 3. 2020, aneks k pogodbi št. 81/2021-A z dne 11. 1. 2021 ter aneks k pogodbi št. 496/2022-A z dne 6. 10. 2022, pri čemer je izpostavil, da so dokumenti splošne narave.

2. pojasnil, da v postopku zadevnih subjektov v določenem časovnem obdobju niso bila sklenjena nobena druga posebna pooblastila, pri čemer v navedenih postopkih v določenem časovnem obdobju tudi niso bila sklenjena nobena druga zapisana ustna ali kakršnakoli druga pooblastila, razen splošnih pooblastil, ki so bila posredovana pristojnim sodiščem ter

3. dostavil podatke o plačilih – izpis odprtih postavk od dne 1. 6. 2014 do dne 31. 8. 2023, pri čemer je pojasnil, da v tem časovnem obdobju ni bilo nobenih drugih plačil, razen plačil za mesečno opravljene storitve, ki vključujejo tudi dotične postopke v tem obdobju. Dodal je, da za mesečne storitve plačuje fiksni znesek, ki je vsak mesec enak, medtem, ko so v vsakokratnem mesečnem poročilu, v skladu z Odvetniško tarifo ovrednotene storitve, ki so skupno običajno višje od vsakokratnega plačanega mesečnega pavšala s strani organa.

(12) Na dodatni poziv IP, št. 090-347/2023/2 z dne 21. 12. 2023, je organ dne 5. 1. 2024:

1. pojasnil, da je dotični odvetnik pred podpisom pogodbe št. 152/2015-P z dne 4. 6. 2015 za organ opravljal storitve na podlagi dogovora z bivšim županom Stanislavom Rojkom od nastopa mandata župana (6. 11. 2014) dalje. Za navedene storitve ni bilo izdane naročilnice.

2. pojasnil, da so bila odvetniku na njegova zaprosila izdana in predana splošna pooblastila brez vnesenih oziroma posebej izpolnjenih podatkov za katero zadevo so bila izdana, zato s podatki in informacijami, v kateri zadevi so bila uporabljena dana posamična splošna pooblastila, razpolaga samo odvetnik in sodišča ter

3. dostavil račune za opravljene storitve od dne 1. 6. 2014 do dne 31. 10. 2016 ter račune in mesečna poročila o opravljenem delu od dne 1. 11. 2016 do dne 31. 8. 2023, s pojasnilom, da do meseca novembra 2016 odvetnik k računom ni prilagal poročil o opravljenem delu.

(13) IP je vpogledal v pogodbo št. 152/2015-P z dne 4. 6. 2015, v pogodbo št. 518/2018-P z dne 18. 12. 2018, v aneks k pogodbi št. 518/2018-P z dne 24. 3. 2020, v aneks k pogodbi št. 81/2021-A z dne 11. 1. 2021 ter v aneks k pogodbi št. 496/2022-A z dne 6. 10. 2022 ter ugotovil, da navedeni dokumenti po vsebini ustrezajo zahtevi prosilke. Četudi gre za splošne akte, so ti (bili) podlaga za sodelovanje z …….., kar izhaja tudi iz odgovora organa z dne 7. 12. 2023. Ker se je zahteva prosilke nanašala na obdobje od dne 1. 6. 2014 do dne 31. 8. 2023, je IP pri organu preveril, na kakšni pravni podlagi je Drozdek Iztok – Odvetnik opravljal storitve pred podpisom pogodbe z dne 4. 6. 2015 in organ zaprosil za posredovanje takšnih dokumentov. Organ je pojasnil, da je dotični odvetnik pred podpisom citirane pogodbe opravljal storitve na podlagi dogovora z bivšim županom od nastopa mandata župana (6. 11. 2014) dalje, pri čemer za navedene storitve ni bilo izdane naročilnice. IP je po uradni dolžnosti, na podlagi 247. člena ZUP, preizkusil, ali navedeni dokumenti vsebujejo podatke, ki predstavljajo katero od zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena ali 5. a členu ZDIJZ, zaradi katerih se dostop lahko zavrne. Ugotovil je, da izjeme niso podane, pri čemer izpostavlja, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so upoštevajoč 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, absolutno javni. Upoštevaje navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 1.1. točke izreka te odločbe.

(14) Nadalje je IP glede zahteve prosilke po posredovanju vseh izdanih pisnih pooblastil oziroma zapisanih ustnih pooblastil, ugotovil, da organ s slednjimi ne razpolaga. Upoštevaje spisovno dokumentacijo ter zgoraj navedena pojasnila organa, IP ne dvomi v njegove navedbe, pri čemer IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja le vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Upoštevaje navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Z izpodbijano odločbo je organ zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil tudi posredovanje podatkov o dejanski realizaciji storitev ter datumu in višini posameznih izplačil. Ob preučitvi zadeve IP ugotavlja, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati. Organ je namreč IP v okviru pritožbenega postopka posredoval določeno dokumentacijo (račune in pripadajoča mesečna poročila o opravljenem delu), ki bi, upoštevajoč široko postavljeno zahtevo prosilke, lahko vsebovala zahtevane informacije. Zaključek, ali gre za takšne dokumente, pa v obravnavanem primeru lahko sprejme zgolj in samo organ, ki razpolaga z okoliščinami, ki so relevantne za obravnavo konkretne zahteve. Iz slednje izhaja, da se prosilka želi seznaniti z informacijami javnega značaja v vseh zadevah v posredni ali neposredni povezavi organa z dotičnima pravnima osebama ter z njima povezanimi pravnimi in fizičnimi osebami. Tako je npr. IP pri pregledu računov in mesečnih poročil ugotovil, da je v mesečnem poročilu za mesec april 2017 navedena storitev odvetnika glede konkretne kazenske zadeve zoper dotično stečajno upraviteljico, pri čemer iz samega opisa ne izhaja, da bi navedena informacija lahko ustrezala zahtevi prosilke. Šele z dodatnim poizvedovanjem preko javno dostopnih podatkov na spletu je IP ugotovil, da bi slednje, glede na široko zastavljeno zahtevo prosilke, lahko ustrezalo njenemu zaprosilu za posredovanje dokumentov. Iz navedenega razloga ter upoštevaje načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se priskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi, je IP odločil, da v tem delu zadevo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, vrne organu v ponovni postopek. Organ je namreč tisti, ki razpolaga z vso dokumentacijo ter relevantnimi dejstvi v tej zvezi, s pomočjo katerih bo najlažje ugotovil, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Upoštevajoč vse navedeno IP ugotavlja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje glede dostopa do zahtevanih dokumentov in posledično v ugotovitvenem postopku tudi ni presojal zahtevane dokumentacije z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa. Upoštevaje navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 1.2. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(17) V ponovljenem postopku je organ dolžan razrešiti vprašanje obsega zahteve in obravnavanih dokumentov. Če je organ glede navedenega v dvomu, je dolžan prosilko pozvati, da svojo zahtevo dopolni in ji pri tem nuditi tudi pomoč. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil dokumente, ki so predmet presoje, pri čemer mora v primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je organ dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej, kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe javnih sredstev je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

(18) Glede na vsebino zahtevanih informacij (podatki o dejanski realizaciji storitve, datum in višina posameznih izplačil) IP v tej zvezi opozarja na prakso IP in sodno prakso, in sicer, da so računi in specifikacije dela prosto dostopne informacije javnega značaja (npr. odločba IP št. 090-239/2023 z dne 16. 10. 2023, odločba IP št. 090-48/2023 z dne 27. 3. 2023, odločba IP št. 090-282/2016/13 z dne 13. 3. 2017, ki je potrjena s strani Upravnega sodišča RS št. IU 787/2017-37 z dne 19. 6. 2019). Prav tako naj organ v ponovnem postopku upošteva določbo prvega odstavka 54. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJF), ki določa, da mora vsak izdatek iz proračuna imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Računi in mesečna poročila tako predstavljajo knjigovodske listine, ki so podlaga za izplačilo iz občinskega proračuna.

(19) V zvezi z izplačili IP na splošno pojasnjuje, da so v Aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji (erar.si) prikazani podatki o porabi javnega denarja v Republiki Sloveniji. Prikazane so posamezne transakcije, podatki o javnih naročilih, e-računih in druge podlage za izplačila, pri čemer aplikacija omogoča iskanje po nazivu plačnika, prejemnika ali obeh. Takšni podatki so npr. vsebovani tudi v posredovanem izpisu odprtih postavk od dne 1. 6. 2014 do dne 31. 8. 2023, ki so splošni in iz njih niso razvidni podatki, ki se nanašajo na konkretno pravno razmerje.

(20) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilke ter odločil, kot izhaja iz 1.1., 1.2. ter 2. točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(22) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1.2 točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper preostali del izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka