prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je bilo sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, pri čemer je prosilec zahtevo postavil na način, da je postavil vprašanje, ali dokumenta, ki ju je priložil zahtevi, obstajata. Prosilec torej ni postavil klasične zahteve po dostopu do dokumentov, temveč je želel le potrditev, ali dokumenta, ki ju je priložil zahtevi, obstajata, kar je izrecno izpostavil tudi v pritožbi, da želi zgolj odgovor, da informacija obstaja. IP je poudaril, da je glavni smisel in cilj postopka po ZDIJZ, da prosilci prejmejo informacije javnega značaja, s katerimi ne razpolagajo in z njimi razpolaga organ v okviru svojega delovnega področja. Posledično to pomeni, da prosilec na podlagi ZDIJZ ne more od organa zahtevati dostopa do dokumentov, ki mu jih je sam posredoval, saj za to nima pravovarstvenega interesa oziroma od njega zahtevati, da vsebinsko presoja oziroma analizira dokumente, ki jih je prosilec priložil k svoji zahtevi po ZDIJZ. Prav slednje je namreč v obravnavanem primeru zahteval prosilec, ko je želel, da za dokumente, ki jih je z zahtevo sam predložil organu, organ sprejme odločitev, da razpolaga z njimi in da gre za informacije javnega značaja. IP se je tako strinjal z organom, da te pravice prosilec po ZDIJZ nima, saj je to v direktnem nasprotju s smislom dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da prosilci pridobijo dokumente, s katerimi še ne razpolagajo. IP je pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-158/2023/2

Datum: 14. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 5. 2023, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-48/2023/2 z dne 17. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 24. 5. 2023 zoper odločbo Republike Slovenije,  Ministrstva za zdravje, št. 090-48/2023/2 z dne 17. 5. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 15. 4. 2023 naslovil zahtevo, v kateri sprašuje: »…če pripeta IJZ obstaja (priponka z naslovom »Šorli et al – forgotten-primum-non-nocere-and-increased-mortality-after-covid19-vaccination(1)«) in če obstaja predhodno objavljen članek z IJZ ()«.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-48/2023/2 z dne 17. 5. 2023, s katero je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 15. 4. 2023, ki se nanaša na trditve glede povečane umrljivosti ljudi, cepljenih proti nalezljivi bolezni COVID-19, zavrnil, ker zahtevane informacije ne obstajajo.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je prosilec zahteval dokument(e), ki se nanaša(jo) na trditve, iz v zahtevi priloženega članka (to je »Forgotten “Primum Non Nocere” and Increased Mortality after COVID-19 Vaccination«), glede povečane umrljivosti ljudi, cepljenih proti nalezljivi bolezni COVID-19, in sicer, citirano: »Vljudno sprašujem, če pripeta IJZ obstaja in če obstaja predhodno objavljen članek z IJZ?«. Organ je v nadaljevanju preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva, pri čemer je organ vsebinsko povzel zgoraj navedeni članek, na katerega se je prosilec skliceval. Uradna oseba organa je obstoj v vlogi navedene dokumentacije najprej preverila v aplikaciji Lotus Notes, kamor se evidentira vsa prispela in odposlana pošta ter dokumenti, nastali pri delu organa, vendar zahtevane dokumentacije ni našla. Prav tako je obstoj zahtevane dokumentacije preverila pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo to področje, če morda razpolagajo z zahtevanimi informacijami in le-te še niso evidentirane v aplikacijo Lotus Notes. Pojasnjeno ji je bilo, da z zahtevanimi informacijami ne razpolagajo. Na podlagi zgoraj navedenega dejanskega stanja, je organ zaključil, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Prav tako ne ve, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga kakšen drug organ. Da bi zadostilo zahtevi prosilca, bi organ moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni. Organ je ob tem še pojasnil svoje pristojnosti oziroma upravne naloge na področjih, kot to določa 40. člena Zakona o državni upravi. Ob tem je dodal, da ministrstvo ni institucija, ki bi se z virusom SARS-Cov-2 oziroma nalezljivo boleznijo COVID-19 ukvarjalo s strokovno zdravstvene ali raziskovalne plati, ne zbira podatkov o zdravju in zdravstvenem varstvu slovenske populacije (npr. podatke o številu umrlih, po raznih kriterijih), ne ukvarja se z delovanjem, spremljanjem varnosti in učinkovitosti cepiv proti nalezljivi bolezni COVID-19 (slednje sodi v okvir drugih institucij) ipd., zato tudi ne razpolaga z informacijami, to je dokumenti, ki jih prosilec želi.

Prosilec je dne 24. 5. 2023 zoper zgoraj navedeno odločbo organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da je odločba napačna, nelogična in protislovna. Prosilec je dodal, da je organ informacijo prejel. Da jo je prejel, piše v odločbi. Informacija torej očitno obstaja in organ jo ima. Po navedbah prosilca, bi v odločbi, ki ne bi smela biti zavrnilna, moralo pisati to dejstvo: informacija obstaja, organ z njo razpolaga. Tudi, če v odločbi ne bi pisalo nič drugega. Če pa organ ne razpolaga z nobeno informacijo, ki bi slepo recenzirani in objavljeni znanstveni študiji, ki očitno obstaja in jo organ ima, ker jo je prejel in je navedena v zavrnilni odločbi, bodisi pritrdila bodisi bi jo ovrgla, pa bi organ moral samo v tem delu izdati vsebinsko jasno zavrnilno odločbo.

Organ je po prejemu pritožbe ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Ker izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, je pritožbo prosilca z dopisom z dne 29. 5. 2023, št. 090-48/2023/4 s prilogami, poslal v pristojno odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, pri čemer je prosilec zahtevo postavil na način, da je postavil vprašanje, ali dokumenta, ki ju je priložil zahtevi, obstajata. Prosilec torej ni postavil klasične zahteve po dostopu do dokumentov, temveč je želel le potrditev, ali dokumenta, ki ju je priložil zahtevi, obstajata, kar je izrecno izpostavil tudi v pritožbi, da želi zgolj odgovor, da informacija obstaja.

IP poudarja, da je namen postopka po ZDIJZ, da lahko prosilci dostopajo do informacij oziroma dokumentov, ki so jih organi izdelali sami, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobili od drugih oseb, v okviru delovnega področja organa. Na ta način prosilci izvajajo nadzorno funkcijo nad delom zavezanih organov. To je glavni smisel in cilj postopka po ZDIJZ, da prosilci prejmejo informacije javnega značaja, s katerimi ne razpolagajo in z njimi razpolaga organ v okviru svojega delovnega področja.

Posledično to pomeni, da prosilec na podlagi ZDIJZ ne more od organa zahtevati dostopa do dokumentov, ki mu jih je sam posredoval, saj za to nima pravovarstvenega interesa[1] oziroma od njega zahtevati, da vsebinsko presoja oziroma analizira dokumente, ki jih je prosilec priložil k svoji zahtevi po ZDIJZ. Prav slednje namreč v obravnavanem primeru zahteva prosilec, ko želi, da za dokumente, ki jih je z zahtevo sam predložil organu, organ sprejme odločitev, da razpolaga z njimi in da gre za informacije javnega značaja. IP se tako strinja z organom, da te pravice prosilec po ZDIJZ nima, saj je to v direktnem nasprotju s smislom dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da prosilci pridobijo dokumente, s katerimi še ne razpolagajo.

IP nadalje ugotavlja, da je organ, kljub tako postavljeni zahtevi, to obravnaval na način, da bi omogočil dostop do informacij javnega značaja, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca, glede na priložen članek, vendar je po pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP pa ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa. Organ je namreč utemeljeno pojasnil, kaj so njegove delovne naloge in pristojnosti, v okvir katerih ne sodi ukvarjanje z nalezljivo boleznijo COVID-19 s strokovno zdravstvene in raziskovalne plati, zato tudi ne razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Upravno sodišče RS je v sodbi in sklepu št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012 navedlo, »da prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov«. Podobno stališče izhaja tudi iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011, v katerem je sodišče ugotovilo, »da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči«.