prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih elektronskih sporočil in zapisnikov iz razloga, da z zapisniki ne razpolaga v materializirani obliki ter da iz elektronskega predala ni mogoče na enostaven način priklicati dokumentov – odgovorov na novinarska vprašanja, ki bi se nanašali le oziroma tudi na nakup nepremičnine na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje. Organ je o zahtevi prosilca odločil nekonkretizirano, saj ni izvedel celovitega ugotovitvenega postopka, posledično pa odločitve organa ni mogoče preizkusiti. IP je tako pritožbi prosilca ugodil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-193/2025/6

Datum:  23. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 4. 2025, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-31/2025-2030-2 z dne 17. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 22. 4. 2025 se ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, št. 090-31/2025-2030-2 z dne 17. 4. 2025, se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 2. 4. 2025 na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ omogoči dostop do:

- vseh odgovorov na novinarska vprašanja v zvezi z nakupom nepremičnine na naslovu Litijska 51, Ljubljana, ki so bila poslana z elektronskega naslova pr.mp@gov.si, v obdobju od 1. 1. 2024 do 1. 4. 2025, pri čemer naj dokumentacija vsebuje informacijo, kdo je pripravljavec/avtor posameznega odgovora, datum posredovanja odgovora mediju ter podatek, kateremu mediju je bil odgovor poslan;

- vseh zapisnikov ožjega kolegija ministrice v obdobju od 1. 6. 2022 do 1. 4. 2025;

- vseh zapisnikov širšega kolegija ministrice v obdobju od 1. 6. 2022 do 1. 4. 2025;

- vseh zapisnikov strateškega kolegija ministrice v obdobju od 1. 6. 2022 do 7. 5. 2024.

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko na USB ključku.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-31/2025-2030-2 z dne 17. 4. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. Uvodoma je organ povzel zahtevo prosilca ter pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in njen pomen. V nadaljevanju je glede zahtevanih zapisnikov navedel, da je, po pridobitvi informacij pristojne notranje organizacijske enote, to je Kabineta ministrice, ugotovil, da pri organu ne obstajajo zapisniki ožjega, širšega in strateškega kolegija ministrice v obdobju od 1. 6. 2022 do 1. 4. 2025 oziroma 7. 5. 2024, saj organ teh ne vodi. Ta del zahteve je tako zavrnil iz razloga, ker informacija ne obstaja oziroma organ z njo ne razpolaga, upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Glede zahtevanih elektronskih sporočil pa je organ prav tako pri pristojni notranji organizacijski enoti, to je Kabinetu ministrice, preveril, ali so prejeta novinarska vprašanja in odgovori nanje evidentirani v informacijskem sistemu KRPAN. Pojasnjeno je bilo, da se v informacijskem sistemu evidentirajo le vprašanja, ki so poslana na elektronski naslov gp.mp@gov.si, ostala vprašanja v informacijskem sistemu KRPAN niso evidentirana, odgovori na novinarska vprašanja pa v informacijskem sistemu KRPAN niso evidentirani, četudi so bila vprašanja poslana na elektronski naslov gp.mp@gov.si. Pojasnjeno je bilo tudi, da do elektronskega predala pr.mp@gov.si, s katerega se pošiljajo odgovori na novinarska vprašanja, dostopa omejeno število javnih uslužbencev pristojne notranje organizacijske enote, kot tudi, da ne obstaja posebna evidenca prejetih novinarskih vprašanj oziroma evidenca poslanih odgovorov na novinarska vprašanja. V časovnem obdobju od 1. 1. 2024 do 1. 4. 2025 je bilo na elektronski naslov gp.mp@gov.si poslano eno novinarsko vprašanje, ki je bilo evidentirano v informacijski sistem KRPAN. Nadalje iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo po razpoložljivih podatkih uslužbencev, ki dostopajo do elektronskega predala pr.mp@gov.si, v časovnem obdobju od 1. 1. 2024 do 1. 4. 2025 s tega elektronskega predala poslano približno 200 odzivov, ki so lahko odgovori ali pa so odgovori na zaprosilo za dopolnitev vprašanja, za dodatna pojasnila, …, pri čemer ni mogoče potrditi, da so to vsi odgovori, ki so bili v tem časovnem obdobju tudi poslani (obstaja možnost, da so nekateri odzivi izbrisani, ker ni nobenih zahtev, da bi se odgovori morali hraniti v elektronskem predalu), kot tudi iz tega elektronskega predala ni mogoče priklicati dokumentov – odgovorov na novinarska vprašanja, ki bi se nanašali le oziroma tudi na nakup nepremičnine na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana. Navedeni elektronski predal namreč ne predstavlja takšne računalniške baze podatkov, iz katere bi bilo moč na enostaven način priklicati zgolj zahtevane podatke, tudi naslovi »zadeve« v elektronskem sporočilu so pogosto le »zaprosilo«, »zahteva«, »informacije javnega značaja«, ne pa konkretno zahtevana vprašanja glede Litijske 51, zato tudi enostaven priklic podatkov po elektronski pošti ni mogoč. Organu pa ni treba, da bi zadostil zahtevi prosilca, ustvarjati novega dokumenta in/ali na neenostaven in zamuden način ročno pregledovati vseh vprašanj in odgovorov v zahtevanem obdobju. Posledično zato tudi ni mogoče pridobiti podatka o datumu posredovanja odgovora mediju ter kateremu mediju je bil odgovor poslan. Organ prav tako ne razpolaga z informacijo, kdo je pripravljavec/avtor posameznega odgovora na vprašanje, saj (morebitna) korespondenca znotraj ministrstva oziroma njegovih notranjih organizacijskih enot glede posameznega novinarskega vprašanja in odgovora nanj ni evidentirana v zbirki dokumentarnega gradiva, kot že omenjeno tudi za sama novinarska vprašanja in odgovore. V zvezi s tem je še pojasnil, da odgovor na novinarsko vprašanje, ki ga npr. pripravi določen javni uslužbenec ali pristojna notranje organizacijska enota, ni nujno enak končnemu odgovoru, ki je bil poslan določenemu novinarju/mediju, saj končno verzijo odgovora potrdi predstojnik organa, v sodelovanju z vodjem notranje organizacijske enote.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 22. 4. 2025. Glede zavrnilnega stališča organa, da z elektronskimi sporočili ne razpolaga, ker niso sistemsko evidentirana ali naj bi bila izbrisana, je navedel, da ni skladno z dejanskim stanjem. Gre za uradno komunikacijo s službenega elektronskega predala, ki je po vsebini in izvoru nedvomno informacija javnega značaja. Dejstvo, da je bila poslana elektronska pošta, pomeni, da ti dokumenti obstajajo v materializirani obliki. Elektronska sporočila so shranjena v oblačnih sistemih (npr. Microsoft 365), kar pomeni, da tudi če so bila izbrisana iz uporabniškega vmesnika, ostajajo dostopna. Če dokumenti resnično niso več dosegljivi, je organ dolžan to dokazati s konkretnimi podatki (politika hrambe, revizijska sled ipd). Nadalje je glede zahtevanih zapisnikov izpostavil, da …. Zapiski so obstajali v fizični obliki (rokovniki, mape) in deloma v elektronski. Trditev, da zapisniki ne obstajajo, po njegovem mnenju ni utemeljena, saj iz narave stvari izhaja, da so bili ti dokumenti ustvarjeni kot del rednega poslovanja organa. Kot pravno podlago je izpostavil določbe 4. člena ZDIJZ, 12. člena ZVDAGA in 8. člena Uredbe o upravnem poslovanju ter prakso IP (odločbe št. 090-66/2021/8, št. 090-140/2022/5 in št. 090-218/2016/6). IP je tako predlagal, da se odločba razveljavi v celoti in se organu naloži, da omogoči dostop do elektronskih sporočil ter izvede celovito preverbo in omogoči dostop do zapisnikov kolegijev, ne glede na obliko ali kraj hrambe. Zahteval je tudi ....

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-31/2025-2030-4 z dne 29. 4. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo ter elektronski sporočili z dne 3. 4. 2025. V zvezi z zahtevanimi zapisniki je pojasnil, da kolegiji predstavljajo interno obliko usklajevanja in obravnave tematik znotraj organizacije, kjer se sklepi oziroma stališča oblikujejo zgolj operativno in brez formalnega zapisovanja. Namen teh sestankov je omogočiti beleženje zapisnikov ali dokumentiranje razprav, posledično tako ti zapisi po navedbah organa ne nastajajo.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali organ razpolaga v materializirani obliki z zahtevanimi zapisniki in ali obstajajo elektronska sporočila, ki jih zahteva prosilec.

(8) IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje. Organ je o zahtevi prosilca odločil nekonkretizirano, saj ni izvedel celovitega ugotovitvenega postopka, posledično pa odločitve organa ni mogoče preizkusiti. Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi je namreč ugotoviti, da organ svoje odločitve ni utemeljil na preverbi obstoja zahtevanih dokumentov v bazah podatkov organa ali v fizični obliki ter pri zaposlenih, ki se pri opravljanju svojih delovnih obveznosti srečujejo z nalogami, na katere se nanaša zahteva prosilca. Odločitev organa namreč temelji le na navedbah notranje organizacijske enote, to je Kabineta ministrice, takšna utemeljitev pa za preizkus odločitve organa po oceni IP ne zadostuje, še posebej z vidika dejstva, da organ od različno zahtevanih dokumentov ni našel nobenega od zahtevanih dokumentov za obdobje 2022 – 2025, ter upoštevaje pritožbene navedbe prosilca. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru po oceni IP torej ni izkazal svojih navedb, torej ni obrazložil, na katera dejstva in dokaze je oprl svoje ugotovitve, zato je izpodbijana odločba neobrazložena.

(9) Ker brez ustrezno izvedenega ugotovitvenega postopka izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, je IP odločil, da vrne zadevo organu v ponovni postopek. Kadar organ druge stopnje namreč ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(10) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, pri katerem naj bi zahtevani podatki nastali, in tudi najbolj podrobno pozna svoj informacijski sistem oziroma celoten svoj sistem zbirk dokumentarnega gradiva, v katerem naj bi se zahtevani podatki nahajali (v elektronski in fizični obliki).

(11) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(12) Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da bo:

- pregledal svoje baze podatkov, npr. z uporabo različnih ključnih besed (»zapisnik«, »zapisnik kolegija«, »kolegij ministra«, »Litijska 51« ipd., s pomočjo zaposlenih, ki so glede na svoje delovne obveznosti zadolženi za delo z bazami podatkov, in zaposlenih, katerih opravljanje delovnih obveznosti se nanaša na naloge v zvezi z dokumenti oziroma podatki po zahtevi prosilca;

- preveril obstoj dokumentov tudi v fizični obliki (tudi pri svojih zaposlenih, ki se z dokumenti oziroma podatki, ki so predmet zahteve prosilca, srečujejo pri svojem delu, oziroma je nastanek takšne vrste dokumentov del njihove delovne obveznosti).

Organ mora pri tem mora upoštevati predmet zahteve prosilca, ki se nanaša na zapisnike ožjega, širšega in strateškega kolegija ministrice za obdobje 1. 6. 2022 do 1. 4. 2025 ter vseh odgovorov na novinarska vprašanja v zvezi z nakupom nepremičnine na naslovu Litijska 51, Ljubljana, ki so bila poslana z uradnega elektronskega naslova organa v obdobju od 1. 1. 2024 do 1. 4. 2025.

(13) Če bo organ ob tako izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovil, da z dokumenti razpolaga, mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Način seznanitve je obvezna sestavine zahteve, ki jih sicer določa 17. člen ZDIJZ. Ob tem pa IP pripominja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki. IP v zvezi s to določbo tako pojasnjuje, da pomeni »elektronski zapis« iz 5. člena ZDIJZ tako posredovanje po elektronski pošti, kot tudi na različnih elektronskih nosilcih (CD, USB ključek…), od organa pa je nato odvisno, v kateri od teh oblik lahko zagotovi prosilcu dostop.

(14) IP ob navedenem poudarja, da je treba pojem »razpolagati z informacijo« v smislu namena zakona (2. člen ZDIJZ) razlagati široko. Gre za vsakršno posedovanje, hranjenje, registriranje, evidentiranje, reproduciranje, izdelovanje, proizvajanje ali predelovanje informacije s strani organa, za njega ali pri njem. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ sicer izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Kot je to v izpodbijani odločbi izpostavil že organ, so zavezanci po ZDIJZ, torej tudi organ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije,[1] pri čemer si izjema od napisanega v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. IP pa ob tem poudarja naslednje:

- Če bo organ ugotovil, da na podlagi vpogleda v fizične spise ne more na enostaven način pridobiti zahtevanih dokumentov (glede na kriterije prosilca), pa mora navesti, kakšen vložek časa in truda zahteva takšen vpogled, da pridobi zahtevane dokumente. Pri tem IP opozarja na sodbo Upravnega sodišča št. II U 802023-/11 z dne 26. 7. 2024, iz katere izhaja, da mora organ konkretno ugotoviti, koliko časa dejansko potrebuje, in kaj vse mora storiti, da pridobi dokumente, kot jih je vsebinsko zahteval prosilec (20. točka).

- Pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, pa je potreben relativiziran pristop, kot to izhaja iz sodne prakse Upravnega sodišča[2] in prakse IP[3]. To pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta ter pri tem upoštevati tudi:

-       zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še

-       razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.

Ta pristop torej pomeni, da je zavezanec dolžan omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta, vendar pa organ v to ni vložil nesorazmeren vložek časa in truda, da zahtevane dokumente iz baze podatkov prikliče. Navedbe organa, da je bilo v časovnem obdobju od 1. 1. 2024 do 1. 4. 2025 z uradnega elektronskega predala poslano približno 200 odzivov, ki so lahko odgovori ali pa so odgovori na zaprosilo za dopolnitev vprašanja, za dodatna pojasnila, …, pri čemer ni mogoče potrditi, da so to vsi odgovori, ki so bili v tem časovnem obdobju tudi poslani, nedvomno ne zadostujejo. Prosilec je namreč zahteval elektronska sporočila, ki nedvomno (so) obstajala. To, da mora organ te dokumente najti in jih pregledati po vsebini ter presoditi, ali ustrezajo zahtevi prosilca, pa ne pomeni, da gre za ustvarjanje novega dokumenta.

(15) In če bo torej organ na podlagi izvedenih postopkov ugotovil, da s posameznimi zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, mora v primeru obstoja katere od izjem od dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ upoštevati še izjeme od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(16) Glede na navedbe prosilca pa IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Predlog prosilca, da …, za presojo dostopa do zahtevanih dokumentov v postopku po ZDIJZ tako ni relevanten.

Sklepno

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso ter prakso in napotila IP.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti.

[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. II U 79/2009-10.

[3] Npr. odločbe št. 090-125/2016, št. 090-130/2016, št. 090-212/2016, št. 090-106/2017, št. 090-301/2017, št. 090-54/2018, št. 090-71/2018, št. 090-29/2019, št. 090-138/2019, št. 090-87/2020, št. 090-92/2020, št. 090-249/2020 in št. 090-115/2024.