prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Organ je s sklepom del zahteve prosilca zavrgel, ker je ocenil, da prosilec pred pravnomočnostjo oddaje javnega naročila nima pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki bi jo lahko uveljavljal v upravnem postopku, kar pomeni, da odločanje o njegovi zahtevi po ZDIJZ ni upravna zadeva. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 sicer res specialnejše v razmerju do ZDIJZ, vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da gre pri predmetni zadevi za primer, ko je organ odločil zavrniti vse prejete ponudbe in da je ta odločitev organa kot naročnika že pravnomočna. Predmetni postopek javnega naročila, ki ga je organ vodil pod št. JN003821/2022-B01 in v katerem je sprejel »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, je torej kot tak že pravnomočno zaključen. IP je tako pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-354/2022/2

Datum:  23. 12. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 28. 11. 2022, zoper sklep MESTNE OBČINE MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0902-56/2022-2 z dne 22. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 28. 11. 2022 se ugodi in se sklep MESTNE OBČINE MARIBOR, št. 0902-56/2022-2 z dne 22. 11. 2022, odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 6. 10. 2022, na podlagi ZDIJZ, od organa zahteval:

-       vse poizvedbe oziroma »Zahtevke za potrditev uporabnikov za preveritve ponudb v informacijskem sistemu e-JN – e-Dosje«, kot jih je naročnik posredoval Ministrstvu za javno upravo v postopku Javnega naročanja št. objave JN003821/2022, in tudi posebej v postopku javnega naročanja št. objave JN005988/2022: »IZVEDBA GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL ZA IZGRADNJO OBJEKTA: ZDRAVSTVENA POSTAJA MAGDALENA«, in sicer za vse gospodarske subjekte, ki jih je v obeh postopkih javnega naročanja preverjal;

-       posredovanje izpisa iz modula »Moje poizvedbe«, ki jih je naročnik ustvaril v e-Dosje v postopku Javnega naročanja št. objave JN003821/2022, in tudi posebej v postopku javnega naročanja št. objave JN005988/2022: »IZVEDBA GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL ZA IZGRADNJO OBJEKTA: ZDRAVSTVENA POSTAJA MAGDALENA«, in sicer za vse gospodarske subjekte, ki jih je v obeh postopkih javnega naročanja preverjal;

-       posredovanje »Poročil o izvedeni ponudbi«, kot jih je naročnik pridobil iz e-Dosjeja v postopku Javnega naročanja št. objave JN003821/2022 in tudi posebej v postopku javnega naročanja št. objave JN005988/2022: »IZVEDBA GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL ZA IZGRADNJO OBJEKTA: ZDRAVSTVENA POSTAJA MAGDALENA«, in sicer za vse gospodarske subjekte, ki jih je v obeh postopkih javnega naročanja preverjal.

Kot način seznanitve je določil sken na naveden naslov elektronske pošte prosilca.

Organ je o zahtevi prosilca, ki se nanaša na postopek javnega naročila št. JN005988/2022, odločil z odločbo št. 0902-56/2022-3 z dne 23. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. O pritožbi zoper odločbo je IP odločil z odločbo št. 090-348/2022/2 z dne 21. 12. 2022. O zahtevi prosilca, ki se nanaša na postopek javnega naročila št. JN003821/2022, pa je organ odločil ločeno s sklepom št. 0902-56/2022-2 z dne 22. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je zahtevo prosilca v tem delu zavrgel. Uvodoma je navedel, da ZDIJZ predstavlja konkretizacijo pravice dostopa do informacij javnega značaja ter v zvezi s tem izpostavil prvi odstavek 1. člena ZDIJZ, nato pa se je opredelil do pojma informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da je vodil postopek javnega naročanja št. JN003821/2022: »IZVEDBA GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL ZA IZGRADNJO OBJEKTA: ZDRAVSTVENA POSTAJA MAGDALENA«. Nadalje je navedel, da je po ZDIJZ obseg informacij, s katerimi se je mogoče seznaniti, v primerjavi z Zakonom o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[1],  širši, poleg tega pa lahko zahtevo za dostop do informacij javnega značaja poda vsakdo in ne le ponudnik, ki je sodeloval v postopku posameznega javnega naročila. ZJN-3 sicer določa, da javni postanejo vsi dokumenti javnega naročila (razen tistih, ki vsebujejo poslovne skrivnosti ter osebne ali tajne podatke), vendar je kljub temu treba pri obravnavi zahteve po ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti ter osebne ali tajne podatke, dosledno upoštevali njegove posebne določbe. Predmetni postopek javnega naročanja je bil neuspešno zaključen, kar pomeni, da do oddaje javnega naročila v tem postopku ni prišlo. V postopkih oddaje javnega naročila, urejenih z ZJN-3, je treba po navedbah organa do pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila izhajati iz specialne določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, po kateri se določbe ZDIJZ uporabljajo od pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila dalje. V konkretnem primeru torej ni mogoče voditi postopka po določbah ZDIJZ, ker njihovo uporabo izključuje ZJN-3. K temu je še dodal, da po devetem odstavku 90. člena ZJN-3 odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva. Prosilec torej pred pravnomočnostjo oddaje javnega naročila po ZJN-3 nima pravice zahtevati informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se ZDIJZ ne uporablja. Organ je tako ugotovil, da prosilec pred pravnomočnostjo oddaje javnega naročila nima pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki bi jo lahko uveljavljal v upravnem postopku, kar pomeni, da odločanje o njegovi zahtevi po ZDIJZ ni upravna zadeva. Do enakega zaključka organ pride tudi ob upoštevanju komentarja ZUP, v katerem je navedeno, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, če v materialnih predpisih ni mogoče najti pravne podlage za odločanje v upravnem postopku. V nadaljevanju je nato citiral še določbe 129. člena ZUP in ob upoštevanju 1. točke prvega odstavka tega člena odločil kot izhaja iz dispozitiva izpodbijanega sklepa.

Prosilec je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo z dne 28. 11. 2022, ker se ne strinja z navedbo, da je bil postopek objave pod št. JN003821/2022 neuspešno zaključen in da do oddaje javnega naročila v tem postopku ni prišlo. Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb z dne 28. 11. 2022 pod 2. točko izreka navaja, da bo naročnik po pravnomočnosti odločitve začel nov postopek oddaje javnega naročila skladno z b. točko prvega odstavka 4. člena ZJN-3 – konkurenčni postopek s pogajanji, v katerega bodo vključeni vsi ponudniki, ki so v neuspelem postopku predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami javnega naročanja, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in za njih ne obstajajo razlogi za izključitev. S to odločitvijo je naročnik pod obrazložitev, točka 2, navedel, da je ponudba prosilca vsebuje vse obrazce, dokazila in izjave v vsebini, kot je bila zahteva v dokumentaciji z oddajo javnega naročila, in da je prav tako pri ponudniku izkazano izpolnjevanje vseh pogojev za sodelovanje, hkrati pa je izkazan neobstoj za izključitev. Prosilec zato želi, da mu organ kot naročnik pojasni, kdaj je preverjal njegovega novega podizvajalca …, in zakaj ga ni pozval na ponovno zamenjavo podizvajalca, oziroma zakaj ga ni izključil že v Odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb z dne 28. 7. 2022, ampak šele v Odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 16. 9. 2022, ko je bila Odločitev z dne 28. 7. 2022 že pravnomočna.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0902-56//2022-6 z dne 12. 12. 2022, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil odločbo št. 0902-56/2022-3 z dne 23. 11. 2022, izpodbijani sklep, zahtevo prosilca, odločitev o zavrnitvi vseh ponudb št. 4102-1540/2021-34 z dne 27. 7. 2022, odločitev o oddaji javnega naročila št. 4102-1540/2021-74 z dne 16. 9. 2022 ter poziv za odpravo nezakonitosti z dne 26. 9. 2022, ki ga je posredoval organu prosilec v zadevi št. JN005988/2022.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija sklep organa v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ker je zahtevo, skladno s 1. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel iz razloga, da se ZDIJZ v obravnavanem primeru ne uporablja za pridobitev zahtevane dokumentacije iz postopka oddaje javnega naročila št. JN003821/2022.

Uporaba določb v obravnavanem primeru

Organ je torej opravil predhodni preizkus, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke za začetek postopka, in ugotovil, da niso, zato se v meritorno presojo utemeljenosti zahteve ni spuščal in je zahtevo zavrgel. Organ je pri tem, kot že navedeno upošteval četrti odstavek 35. člena ZJN-3.

IP ugotavlja, da odločitev organa, da zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila št. JN003821/2022, zavrže, ni pravilna. IP navedeno utemeljuje z naslednjimi argumenti:

-       Upoštevaje dejstvo, da se zahtevana dokumentacija nanaša na določeno javno naročilo, IP ugotavlja, da so določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 sicer specialnejše v razmerju do ZDIJZ, vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da gre pri predmetni zadevi za primer, ko je organ odločil zavrniti vse prejete ponudbe in da je ta odločitev organa kot naročnika že pravnomočna. Predmetni postopek javnega naročila, ki ga je organ vodil pod št. JN003821/2022-B01 in v katerem je sprejel »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, je torej kot tak že pravnomočno zaključen. Slednje nedvomno izhaja iz podatkov javno dostopnega Portala javnih naročil[2] in navedb organa, ki je nato vodil nov postopek javnega naročila pod št. JN005988/2022, pa tudi iz posredovane dokumentacije.

-       Organ je v zvezi s svojo odločitvijo izpostavil četrti odstavek 35. člena ZJN-3, v skladu s katerim so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, pred tem datumom pa se določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Predmetna določba ZJN-3 se torej nanaša na primere, ko je postopek odločanja naročnika v teku. Po oceni IP to povsem jasno izhaja iz same določbe, pa tudi obrazložitve predlagatelja določbe. Iz obrazložitve določbe v Predlogu zakona o javnem naročanju[3] namreč izhaja, citirano: »Dokumentacija o javnem naročilu postane v celoti javna takrat, ko je javno naročilo oddano. Zaradi zagotovitve nemotenega poteka naročanja in dela naročnika, predvsem v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb, je možen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika šele od takrat, ko naročnik objavi odločitev o oddaji naročila. V navedenem je zakon o javnih naročilih specialnejši glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.«. Iz obrazložitve predmetne določbe torej izhaja namen zakonodajalca, da zaščiti delo naročnika tekom poteka naročanja, med tem ko gre v obravnavani zadevi za drugačen primer, torej primer, ko je predmetni postopek javnega naročila že pravnomočno zaključen z odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb.

-       Glede na načela javnega naročanja po ZJN-3, med katerimi sta tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen) ter načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen) nedvomno ni bil namen zakonodajalca, da ne bi bil transparenten tudi postopek javnega naročila, ki se zaključi o odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb. IP tako, ob upoštevanju predhodno izpostavljenih določb in obrazložitve zakonodajalca, ne more slediti utemeljitvi organa, saj bi to pomenilo, da so takšne odločitve organov povsem izključene iz nadzora javnosti.

Napotila organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

Organ je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov, zato je IP odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je namreč predmetno zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zato se ni spustil v vsebinsko obravnavanje in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP. Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.[4]

V ponovljenem postopku se je organ dolžan najprej jasno opredeliti do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru in določno navesti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, upoštevaje predmet zahteve prosilca. V obravnavanem primeru namreč ni dvoma, da organ z zahtevanimi podatki nedvomno razpolaga v materializirani obliki in da sodijo v delovno področje organa. Organ mora nadalje dokumente oziroma podatke presoditi tudi z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[5] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. 

Ob navedenem IP pripominja, upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno, da bi zadostili zahtevi prosilca. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga  (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). IP pa dodaja še, da mora organ pri obravnavi zadeve izhajati iz načela erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in če jih presodi še, ali je informacija prosto dostopna vsem, ne le prosilcu.

Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[6] Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah[7], ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Občina je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. IP je sicer o dostopu do informacij javnega značaja v postopkih javnega naročanja odločal že velikokrat (npr. odločbe IP št. 090-19/2016, št. 090-183/2016, št. 090-306/2017, št. 090-143/2018, št. 090-224/2018, št. 090-266/2018, št. 090-76/2019, št. 090-191/2019, št. 090-148/2021, št. 090-266/2021, št. 090-255/2021, št. 090-273/2021, št. 090-279/2021, št. 090-210/2021, št. 090-171/2022, št. 090-192/2022, št. 090-194/2022, št. 090-222/2022).

IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Iz izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije namreč ne izhaja, da bi organ pritegnil ponudnika v postopek.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijani sklep organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za sklep o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[8] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS.

[2] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=447023

[3] Besedilo predloga zakone je določila Vlada na 47. redni seji 23. 7. 2015, in je dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[4] Več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu.

[5] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.

[6] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[7] Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20.

[8] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.