prosilec - Mestna občina Ljubljana

Številka: 090-133/2026/4

Datum: 8. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 3. 2026, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za ravnanje z nepremičninami, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-22/2026-2 z dne 19. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 21. 3. 2026 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-22/2026-2 z dne 19. 2. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 22. 1. 2026 na organ naslovil zahtevo, v kateri je na podlagi 87. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 – s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSPDSLS-1) zahteval evidenco nepremičnega premoženja, ki je v (so)lasti organa, od zaporedne inventarne številke 5000 do vključno 6000. Dokumenta, ki bo pripravljen na podlagi posebnega računalniškega programa, ki vsako enoto premoženja vodi po inventarni številki, ni potrebno za vsak zadetek preverjati ali gre res za nepremičnino v lasti organa ali ni morda prešla na državo, torej brez vsebinskega vrednotenja zadetkov. Dokument je prosilec zahteval v elektronski obliki, s prekritjem občutljivih osebnih podatkov.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-22/2026-2 z dne 19. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi je pojasnil, da evidenca nepremičnega premoženja, ki je v (so)lasti organa, od zaporedne številke 5000 do vključno 6000, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja, niti je organ ne more ustvariti. Pojasnil je, da vodi evidenco nepremičnega premoženja po 87. členu ZSPDSLS-1 v posebnem računalniškem programu, ki vsako enoto premoženja vodi po inventarni številki ter zanjo vsebuje podatke, ki jih zahteva četrti odstavek 87. člena ZSPDSLS-1, kot tudi druge podatke. Inventarne številke določa Oddelek za računovodstvo in finance organa in so določene s šestmestno številko. Ker takšna evidenca, ki jo zahteva prosilec, ne obstaja, niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Organ je v nadaljevanju pojasnil, da zahtevi ni mogoče ugoditi niti iz razloga petega odstavka 5. člena ZDIJZ, saj prosilec s predmetno in več povezanimi zahtevami očitno zlorablja pravico do dostopa do informacij javnega značaja. Prvo zahtevo, s katero je bilo zahtevano posredovanje evidence nepremičnega premoženja zemljiških parcel, ki se vodi po ZSPDSLS-1, je organ prejel že v avgustu 2024. Takratna zahteva je slonela na enaki pravni podlagi kot predmetna zahteva, nanašala pa se je na katastrsko občino k.o. Ježica. Kasneje vložena zahteva za posredovanja evidence nepremičnega premoženja zemljiških parcel v k.o. Stožice, k.o. Dravlje, k.o. Brinje I. in k.o. Brinje II. je bila vložena 18. 8. 2025. Ta zahteva je bila vložena dva tedna po tem, ko je organ prejel identično zahtevo s strani druge osebe, katere ime in priimek v centralnem registru nista vrnila rezultatov (šlo je za izmišljeno osebo). Nadalje je bila dva dni pred predmetno zahtevo vložena še ena zahteva na isti pravni podlagi, pri čemer je bila zahtevana evidenca nepremičnega premoženja zemljiških parcel v k.o. Ježica, k.o. Stožice, k. o. Brinje I., vse brez stavb in brez vsebinskega vrednotenja zadetkov. Organ je v izpodbijani odločbi še pojasnil, da je na isti dan, ko je bila vložena predmetna zahteva in nekaj dni kasneje, in sicer od 21. 1. 2026 do 26. 1. 2026, prejel še 12 zahtev različnih prosilcev, skoraj identični predmetni zahtevi prosilca, ki si nanašajo na evidenco nepremičnega premoženja po inventarnih številkah. Vsaka zahteva se razlikuje le po inventarnih številkah, vsaka se nanaša na 1000 številk, pri čemer si sledijo od 1 od 1000, 1000 do 2000, 2000 do 3000, 3000 do 4000, 4000 do 5000, 5000 do 6000, 6000 do 7000, 7000 do 8000, 8000 do 9000, 10000 do 11000, od 16000 do 17000, 17000 do 18000 in 19000 do 20000. Vse zahteve so vložene isti dan ali najkasneje pet dni kasneje kot predmetna zahteva. Ker se razlikujejo po inventarnih številkah, to kaže na sodelovanje med prosilci in da so zahteve prosilca ter nadaljnjih 12 prosilcev z vidika argumentov prazne, ponavljajoče se in je očiten namen prosilcev le »ribarjenje« za podatki oziroma nadlegovanje in iritiranje organa. Z zahtevami ovirajo učinkovito delo organa, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč tudi na vseh drugih delovnih področjih. Organ je odločil, da je zahteva prosilca v nasprotju z načelom poštene rabe pravic in očitno šikanoznega značaja ter jo je potrebno zavrniti na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

(3) Organ je zoper izpodbijano odločbo prejel pritožbo z dne 21. 3. 2026, v kateri prosilec navaja, da je organ v sodnih postopkih navedel, da ima preko 34 000 nepremičnin z inventarnimi številkami v svoji lasti. V primeru, da takšnega seznama, kot ga zahteva, ne bi bilo ali ga ne bi bilo možno kreirati, organ ne bi mogel ugotoviti števila svojih nepremičnin. Prav tako so neosnovana zatrjevanja organa, da zahtevanega dokumenta ne more ustvariti. Seznam po zaporednih številkah inventarnih številk lahko kreirajo celo najbolj običajni programi s tega področja, npr. Excel itd. Organ tudi v izpodbijani odločbi ni navedel, kateri program uporablja, da bi se lahko trditve preverile pri razvijalcu te programske opreme. O trditvah organa o t.i. »šikanoznem značaju« navaja, da so nespodobne in brez osnove. Očitno je, da organ domnevno sistemsko onemogoča vpogled občanom do javnih podatkov, kar je v nasprotju z ZDIJZ. Prosilec zahteva, da mu organ pošlje evidenco nepremičnega premoženja, ki je v (so)lasti organa, od zaporedne identifikacijske številke (6 mestne številke) z zaključnimi številkami 5000 do vključno 6000, pri čemer lahko prekrije osebne podatke.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, dne 31. 3. 2026 odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je treba držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je opredelil v zahtevi z dne 22. 1. 2026. IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi zahteva evidenco nepremičnega premoženja, ki je v (so)lasti organa od zaporedne identifikacijske številke (6 mestne številke) z zaključnimi številkami 5000 do vključno 6000, kar pa ni predmet zahteve in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. IP je zato presojal le, ali organ razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilec opredelil v zahtevi z dne 22. 1. 2026. Predmet zahteve je bila evidenca nepremičnega premoženja, ki je v (so)lasti organa, od zaporedne inventarne številke 5000 do vključno 6000.

(7) Sporno v konkretni zadevi je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca in mu ga je posledično dolžan predložiti in ali je zahteva prosilca v nasprotju z načelom poštene rabe pravic.

Glede zlorabe pravice

(8) Peti odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(9) Ker se je IP do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-2/2023/2, 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-25/2024/2, št. 090-411/2025 z dne 25. 11. 2025, …, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja.

(10) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Presoja obstoja zlorabe pravice dostopa je torej institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(11) ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec. IP tako pri presoji zlorabe pravice dostopa upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi:

-       ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami^[1];

-       pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin^[2];

-       vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic^[3];

-       zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj^[4];

-       vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje^[5];

-       z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …^[6];

-       zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev^[7];

-       za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti npr. ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu, ….^[8]

(12) Tudi iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: predlog zakona) izhajajo elementi, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd. Iz uvodne obrazložitve namreč izhaja, da je predlagatelj utemeljil določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. V tej odločbi je IP ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno, prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Po navedbah predlagatelja zakona je predlagana določba utemeljena z vidika določb tretjega odstavka 15. člena Ustave, ustavnosodne presoje in sodne prakse Vrhovnega sodišča. Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je treba zadostiti dokaznemu standardu "onkraj dvoma", ne pa zgolj dokaznemu standardu "verjetnosti"; ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bila posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna resnična grožnja za celotno delo organa.

(13) IP ugotavlja, da obrazložitev organa v izpodbijani odločbi ne zadosti kriterijem, ki morajo biti podani, da lahko govorimo o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP ponovno poudarja, da mora biti zloraba pravice skrajno sredstvo za zavrnitev dostopa in kot taka tudi ustrezno utemeljena, tem standardom pa izpodbijana odločba v obravnavanem primeru ne zadosti. Organ je pojasnil, da namen prosilca ni le dostop do informacij, da bi izvrševal demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij, pač pa s svojim načinom vlaganja zahtev, organ zasipa z delom na vseh delovnih področjih. Argumentacija organa, da je prejel še 12 zahtev drugih prosilcev, ki se razlikujejo le po inventarnih številkah in da je očiten namen prosilcev »ribarjenje« za podatki ali nadlegovanje organa, oziroma iritiranje organa, ne vzdržijo resne presoje, da bi lahko prosilcu očitali zlorabo pravice. IP ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni konkretno utemeljil niti izkazal, da bi prosilec z veliko količino (istovrstnih) vlog in z načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipaval z delom, kar bi predstavljalo oviro za učinkovito delo organa, in to ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na njegovih drugih področjih dela. IP ugotavlja, da organ ni izkazal, koliko zahtev s podobno ali identično vsebino je vložil prosilec. Dejstvo, da je organ prvo zahtevo prejel v avgustu 2024, naslednjo dne 18. 8. 2025 in kasneje še zahtevo za evidenco nepremičnega premoženja zemljiških parcel v k.o. Ježica, k.o. Stožice, k. o. Brinje I., vse brez stavb in brez vsebinskega vrednotenja zadetkov, v nadaljevanju pa zahtevo s strani izmišljene osebe in še 12 zahtev s strani drugih prosilcev, niso zadostni razlogi, zaradi katerih bi lahko konkretnemu prosilcu očitali zlorabo pravice. IP na podlagi podrobne preučitve zadeve ugotavlja, da so te zahteve vložile druge osebe in ne prosilec, kar izhaja iz številnih pritožbenih postopkov, ki se vodijo pri IP (npr. 090-32/2026, 090-87/2026, 090-89/2026, 090-90/2026, 090-126/2026, 090-131/2026 in 090-132/2026). Kot je IP že pojasnil, je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Tudi, če bi prosilec vložil več zahtev s podobno ali identično vsebino, pa IP ob tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023, v kateri je sodišče presojalo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj je prosilec na občino vložil več deset zahtev letno (70 zahtev v letu 2021, v prvi polovici leta 2022 pa 46 zahtev), in ugotovilo, da zloraba ni podana, saj organ, med drugim, ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahtev prekomerno obremenila njegovo delo in zaradi tega ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih.

(14) IP še ugotavlja, da ta zahteva prosilca ni žaljiva in ne obsega vrednostnih sodb niti ni kako drugače provokativna. Zahteva tudi ni šikanozna. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.). IP poudarja, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa.

(15) IP glede na navedbe organa, da je namen prosilca ribarjenje za podatki ali nadlegovanje organa oziroma iritiranje organa, ne pa dostop do informacij, da bi lahko izvrševal demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, pojasnjuje, da osebne okoliščine in interes prosilca, pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja, niso relevantni in jih IP pri svoji odločitvi ni upošteval. V skladu z ZDIJZ ima vsakdo pravico dostopa do prosto dostopnih informacij javnega značaja, ne glede na obstoj pravnega ali drugega interesa in ne glede na namen uporabe zahtevanih informacij. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tudi ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur.

(16) IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da ni mogoče zaključiti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP ugotavlja, da je organ prosilcu neutemeljeno očital zlorabo pravice dostopa na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve in ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

Glede informacije javnega značaja

(17) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(18) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Prosilec ima glede na navedeno, po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(19) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP s pozivom št. 090-133/2026/2 z dne 14. 4. 2026 (v nadaljevanju poziv) organ pozval na dodatno dokazilo, iz katerega izhaja, da se inventarne številke nepremičnega premoženja, ki ga določa Oddelek za računovodstvo in finance, določajo s šestmesečnimi številkami (npr. pravilnik, navodilo in podobno). Organ je na poziv odgovoril z dopisom št. 090-22/2026-6 z dne 21. 4. 2026. Pojasnil je, da je glede navedenega pridobil pojasnilo Oddelka za računovodstvo in finance. Citiral je 7. člen Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZR), ki predpisuje, da morajo proračunski uporabniki (pravne osebe) voditi temeljne in pomožne knjige. Pomožne knjige so analitične evidence in druge pomožne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige. Obvezno se vodijo naslednje pomožne knjige: blagajniški dnevnik, knjiga opredmetenih osnovnih sredstev, in knjiga terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Knjiga opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev je pomožna knjiga, ki je hkrati tudi register osnovnih sredstev (IKS O8-09/2017). Organ je pojasnil, da je v Pravilniku o računovodstvu organa št. (406-15/2016-1 z dne 23. 11. 2016) v 38. členu podrobno določena analitična evidenca neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev vsebuje najmanj naslednje podatke: inventarno številko, naziv osnovnega sredstva, datum nabave osnovnega sredstva, nabavno vrednost osnovnega sredstva, amortizacijsko skupino in stopnjo rednega odpisa, popravek vrednosti, datum odtujitve oziroma odpisa osnovnega sredstva, lokacijo in stroškovno mesto osnovnega sredstva. Organ je še pojasnil, da oblika in število mest inventarne številke ni posebej predpisano in se določajo v obstoječem finančno-računovodskem programu, kjer se vodi register osnovnih sredstev, inventarne številke na šest mest oz. na osem mest (za objekte in zgradbe). Prvo število inventarne številke je govoreče in nam pove vrsto osnovnega sredstva, za ostale številke pa program določa zaporedje (vsaka nova nabava dobi naslednjo prosto zaporedno inventarno številko). Organ je navedel, da seznam, ki ga zahteva prosilec, ne obstaja, saj se ta evidenca vodi s šestmestnim številom, prosilec pa je zahteval seznam inventarnih številk do petmestnega števila, to je od 5000 do 6000.

(20) IP na podlagi temeljitega pregleda dokumentov v zadevi in pojasnil organa z dne 21. 4. 2026 zaključuje, da organ z zahtevanim dokumentom, to je evidenco nepremičnega premoženja, ki je v (so)lasti organa, od zaporedne inventarne številke od 5000 do 6000, ne razpolaga. Organ je namreč prepričljivo pojasnil, da se inventarne številke vodijo s šestmestnimi oziroma osemmestnimi številkami, prosilec pa je v zahtevi zaprosil za seznam inventarnih številk nepremičnega premoženja do petmestnega števila. IP na tem mestu ugotavlja, da je organ očitno napačno navedel, da je prosilec zahteval seznam inventarnih številk nepremičnega premoženja do petmestnega števila, saj je iz zahteve jasno razvidno, da je zahteval seznam nepremičnega premoženja do štirimestnega števila. Ne glede na navedeno pa IP zaključuje, da dokument, ki ga zahteva prosilec pri organu ne obstaja, saj se inventarne številke pri organu vodijo na šest oziroma na osem mest. Zato IP skladno z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(21) IP na podlagi pritožbenih navedb, da organ ni pojasnil, kateri računalniški program uporablja, da bi se lahko trditve organa preverile pri razvijalcu te programske opreme, pojasnjuje, da se računalniški program v katerem organ vodi evidenco nepremičnega premoženja na podlagi 87. člena ZSPDSLS-1, imenuje Centralni informacijski sistem (v nadaljevanju CIS), ki ga je naredil zunanji izvajalec. Ker je ključno vprašanje v obravnavani zadevi, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, IP pa je na podlagi preučitve celotne zadeve ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, je pritožbo prosilca zavrnil.

Sklepno

(22) Ker je IP ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, je IP je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(23) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(24) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP

[1] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[4] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[5] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[6] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[8] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..