Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 30.09.2019
Naslov: Posredovanje podatka iz evidence registriranih vozil
Številka: 0712-1/2019/2218
Vsebina: Definicija OP, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je izziv, s katerim se soočate leasing hiše ob poteku pogodbe, prenos lastništva na fizično osebo, ki je leasing odplačala. Iz 32. člena Zakona o motornih vozilih izhaja, da je uporabnik dolžan opraviti prepis vozila, ko obstajajo pogoji za to (poplačilo leasinga), vendar se v praksi včasih zgodi, da se fizične osebe iz določenih razlogov tega izogibajo. Zaradi natančne evidence in ureditve vseh lastništev želite imeti možnost delnega vpogleda v register vozil; dovolj vam je že podatek, da vozilo ni več v vaši lasti, ne zanimajo pa vas osebni podatki sedanjega lastnika. Kot drugo možnost navajate, da bi vpoglede za vas naredil pogodbeni partner, in sicer registracijska enota na podlagi medsebojno sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju, izključno za namen poizvedbe, ali je bilo lastništvo urejeno ali ne. Prosite za mnenje oziroma drugo alternativno rešitev.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

 

Pojem osebni podatek skladno s členom 4(1) Splošne uredbe pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, gensko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Iz vašega zaprosila izhaja, da želite zaradi vodenja natančne evidence ter ureditve lastniških razmerij po poteku leasing pogodbe iz evidence registriranih vozil pridobivati podatke o tem, ali je vozilo, ki je bilo predmet leasinga, (še) v vaši lasti oziroma ali je bil prenos lastništva urejen, ob čemer izpostavljate, da osebnih podatkov sedanjega lastnika ne potrebujete. IP najprej opozarja, da dostopa uporabnikov enega upravljavca do podatkov iz zbirk drugega upravljavca še ne moremo šteti za povezanost v smislu povezovanja zbirk osebnih podatkov, ki je urejeno v 84., 85. in 86. členu ZVOP-1 in v določenih primerih zahteva dovoljenje IP. Ločiti moramo dva pojma, in sicer posredovanje osebnih podatkov ter povezovanje osebnih podatkov. Bistveni element razlikovanja med posredovanjem podatkov iz 22. člena ZVOP-1 ter med povezovanjem zbirk osebnih podatkov iz 6. poglavja VI. dela ZVOP-1 je v tem, da mora odgovorna oseba v primerih posredovanja oz. pridobivanja podatkov po 22. členu ZVOP-1 vstopiti v vsako zbirko posebej, medtem ko je v primeru povezovanja zbirk osebnih podatkov potrebno vstopiti le v eno zbirko, sistem pa ob tem omogoči pridobitev določenih osebnih podatkov tudi iz povezanih zbirk. V konkretnem primeru torej ne gre za problematiko povezovanja zbirk osebnih podatkov, za katero bi bilo potrebno predhodno dobiti dovoljenje IP, kot je razbrati iz vaših navedb, temveč je bistveno vprašanje obstoja pravne podlage za posredovanje takšnega (osebnega) podatka.

 

Evidenca registriranih vozil je urejena v Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17; v nadaljevanju ZMV-1). V skladu z določbo 62. člena ZMV-1 ministrstvo, pristojno za promet, vodi v elektronski obliki tudi evidenco registriranih vozil, v kateri se osebni podatki zbirajo, vodijo in obdelujejo zaradi izvajanja nalog iz tega zakona. V tretjem odstavku 63. člena je nadalje določeno, katere podatke evidenca vsebuje, med drugim tudi podatke o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano. Tretji odstavek 32. člena ZMV-1 pa določa, da je treba vsako spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča ali sedeža) v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji. Prijavi spremembe mora lastnik vozila oziroma oseba iz šestega odstavka tega člena priložiti listine, s katerimi dokazuje spremembo. Skladno s sedmim odstavkom 32. člena ZMV-1 se z globo 200 eurov kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim tudi za vpogled, uporabo, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in za javni sektor, kamor sodi ministrstvo, je to v skladu s še veljavnim prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 v zvezi s točko c) člena 6(1) Splošne uredbe načeloma zakon. Specialna zakonska podlaga za posredovanje podatkov iz evidence registriranih vozil leasingodajalcu pa je odvisna od namena, za katerega ta zahteva dostop do osebnih podatkov (npr. Zakon o izvršbi in zavarovanju). Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je obveznost upravljavca.

 

IP v zvezi z vašim vprašanjem izpostavlja, da pri odgovoru ministrstva na vašo poizvedbo, ali ste kot pravna oseba še vedno vpisani v evidenco registriranih vozil kot lastnik določenega vozila (brez podatka o tem, kdo je morebiti vpisan kot novi lastnik vozila), sploh ne bi šlo za posredovanje osebnih podatkov, saj bi šlo za sporočanje podatka, ki se nanaša na pravno osebo ter ga zato ni mogoče šteti za osebni podatek. Z vidika varstva osebnih podatkov IP torej pri posredovanju zgolj te informacije s strani ministrstva leasingodajalcu nima zadržkov.

 

Na kakšen tehničen način in v kakšnem obsegu pa boste želeno poizvedbo ter posredovanje (osebnih) podatkov izvedli, IP ni pristojen presojati. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Bistveno pa je, da se pri vsaki obdelavi spoštuje načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim je treba poskrbeti, da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                                    

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov