Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 12.12.2018
Naslov: Pravna podlaga za posredovanje OP
Številka: 0712-3/2018/2552
Vsebina: Postopki na centrih za socialno delo, Upravni postopki , Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste od CSD prejeli zahtevo za posredovanje podatkov za dva zavarovanca Sklada X, katerega upravljavec ste, in sicer za posredovanje neto višine poklicne pokojnine. V svoji zahtevi se CSD sklicuje na 34.a člen Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 51. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). ZUPSJ v 51. členu govori o pridobivanju osebnih podatkov, v 20. točki drugega odstavka pa navaja tudi vašo družbo, kot enega izmed upravljavcev, od katerih CSD brezplačno pridobiva osebne podatke. Vendar pa navedena določba taksativno našteva, katere podatke CSD lahko pridobijo, med katerimi ni poklicne pokojnine, izplačane v skladu z ZPIZ-2. Vaša družba je upravljavec Sklada X, ne pa (več) tudi Y sklada RS, o katerem govori točka 20. iz 51. člena ZUJPS, saj je upravljavec tega od leta 2011 Z zavarovalnica, d.d. V zvezi s tem še dodajate, da 11.a člen SZ-1 v 11. točki določa, da lahko občina, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija, ki zagotavlja stanovanjske enote, od vas zahteva podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih vrednosti za posameznike. Na podlagi tega pa je vaša družba v preteklosti že posredovala zahtevane podatke o višini poklicne pokojnine (ki je po namenu pokojninska renta). Glede na navedeno menite, da 20. točka drugega odstavka 51. člena ZUPJS ne daje zadostne pravne podlage za posredovanje podatkov o višini poklicne pokojnine.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju – Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Obdelava osebnih podatkov je na podlagi prvega odstavka  6. člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok

 

ZUP v 34.a členu določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Navedena določba ni vezana le na upravljavce zbirk, ki vodijo uradne evidence, zato je za ugotavljanje pravne podlage za pridobivanje zahtevanega podatka, irelevantno, ali je evidenca, ki jo vodite, uradna evidenca v smislu tretjega odstavka 139. člena ZUP ali ne.

 

ZUJPS pa, kot že sami navajate, v 20. točki drugega odstavka 51. člena določa, da CSD od vas pridobivajo podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih vrednostih, izplačanih skladno z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb. ZUJPS je sicer v odnosu do ZUP res specialnejši zakon, vendar pa gre v obeh primerih za vodenje upravnega postopka, pri čemer je način pridobivanja po ZUPJS drugačen, zato veljajo tudi določbe 34.a člena ZUP. Če je predmet zahteve poklicna pokojnina, ki ni izplačana v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb (tj. Zakon o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (ZPSPID)), ampak jo ureja ZPIZ-2, pomeni lahko pravno podlago za posredovanje zahtevanega podatka 34.a člen ZUP, pod pogojem, da so izpolnjeni v tem členu navedeni pogoji.

 

Ob tem IP še dodaja, da lahko (odvisno od namena) pravno podlago, če so za to izpolnjeni pogoji predstavlja tudi katera od drugih točk prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe (npr. e – opravljanje nalog v javnem interesu). Presoja in odgovornost za obdelavo (v te primeru posredovanje) le tistih osebnih podatkov, za katere ima upravljavec pravno podlago, pa je na njem samem.

 

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka