Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.08.2019
Naslov: Zvočno snemanje sej Sveta delavcev
Številka: 0712-1/2019/1761
Vsebina: Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z zvočnim snemanjem sej sveta delavcev. Zanima vas, ali lahko svet delavcev sklene, da se bodo seje sveta avdio snemale, pri tem pa prisotni drugi povabljeni (na primer uprava družbe, zunanji strokovnjaki) s tem ne soglašajo. Ali mora imeti svet delavcev soglasje uprave ali pa zunanjih povabljenih strokovnjakov, ki sodelujejo na posamični seji, da se jih avdio snema?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljnjem besedilu ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Kadar se obdelava osebnih podatkov izvaja na podlagi točke (f) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, posebna privolitev ni nujna.

 

Privolitev po točki (a) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatku je lahko podana že s samo udeležbo na dogodku, če so pravila snemanja dovolj natančna in brez omejitve dostopna vsem udeležencem že predhodno.

 

IP je na temo snemanj sej (sestankov, raznih dogodkov) izdal že številna mnenja, ki so javno objavljena na naši spletni strani (npr. mnenje, št. 0712-1/2019/607 z dne 14. 3. 2019). Ker posameznikov glas (in v primeru video snemanja tudi njegova podoba) vselej povesta več kot le zapis njegovih besed, četudi bi ta bil v obliki magnetograma, ni dvoma, da snemanje pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter da je takšen poseg dopusten le na podlagi ustreznega pravnega temelja.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku člena 6. Ta določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov, ki bi v vašem primeru prišli najbolj v poštev, sta po mnenju IP privolitev (točka a) oz. zakoniti interesi (točka f). Navedeno v praksi pomeni, da je treba snemanje sej, kadar se te ne snemajo zaradi zakonitih interesov sveta delavcev, snemati vedno s privolitvijo vseh udeležencev na seji. Privolitev mora biti prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna. Svet delavcev ima možnost, da sam opredeli način svojega dela in to uredi s poslovnikom (tako 57. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju), pri čemer mora upoštevati relevantne predpise (npr. Splošno uredbo o varstvu podatkov).

 

Tako v primeru privolitve kot zakonitih interesov je primerno, da ima svet delavcev audio (ali video) snemanje urejeno z ustreznim notranjim aktom, saj morajo biti s snemanjem seznanjeni vsi udeleženci. Če so določbe poslovnika o snemanju sej in uporabi posnetkov dovolj natančne in brez omejitve dostopne javnosti, bi lahko šteli, da je privolitev v obdelavo osebnih podatkov, podana z udeležbo na seji. V vsakem primeru morajo biti udeleženci seje že pred snemanjem seznanjeni z dejstvom, da se seja snema, z namenom snemanja, kdo je naročnik snemanja in drugimi podatki, ki jih zahtevata člena 13 in 14 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Za vse posnetke mora biti določen tudi rok hrambe. Splošna uredba o varstvu podatkov to ureja v točki (e) člena 5(1), ki določa, da so lahko osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo.

 

Lep pozdrav.

 

 

 

Pripravila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka