Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 30.07.2019
Naslov: Pošiljanje elektronske pošte
Številka: 0712-1/2019/1779
Vsebina: Bančništvo, Informiranje posameznika, Neposredno trženje, nagradne igre, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem vas zanima, ali se sme poslati stari bazi naslovnikov sporočilo po elektronski pošti izključno s ponovnim povabilom za prejemanje sporočil po elektronski pošti. Navajate, da ste pred začetkom uporabe Splošne uredbe s podjetjem, s katerim sodelujete, strankam poslali elektronska sporočila in povabilo skladno z zahtevami novega zakona, vseeno pa se podjetju stalno oglaša veliko starih strank, ki bi želele prejemati elektronska sporočila in so očitno spregledale povabilo za potrditev članstva konec aprila 2018. Nadalje navajate, da enkrat mesečno prejemate komercialna SMS sporočila, kjer odjava ni mogoča. Prav tako prejemate elektronska sporočila ameriške korporacije. Ker odjava ni mogoča (strani za odjavo so nedelujoče), ste pisali sporočilo na elektronski naslov korporacije, a sporočila še vedno prejemate. Prosite za mnenje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Iz vaših navedb izhaja, da gre v primeru pošiljanja sporočil po elektronski pošti najverjetneje za uporabo elektronske pošte za namene neposrednega trženja. Področje neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij, kamo sodijo tudi elektronska in SMS sporočila, ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12 in naslednji; v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 in naslednji; v nadaljevanju - ZEPT). Tako ZEKom-1 v prvem odstavku 158. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Ne glede na določbe prvega odstavka, pa lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov, skladno z drugim odstavkom istega člena, uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

 

Glede potrebe po pridobitvi nove privolitve oziroma soglasja zaradi začetka uporabe Splošne uredbe je potrebno upoštevati uvodno določbo 171 Splošne uredbe, ki določa, da kadar obdelava temelji na privolitvi v skladu z Direktivo 95/46/ES, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni treba ponovno dati privolitve, če je bila privolitev dana na način, ki je v skladu s pogoji iz Splošne uredbe, s čimer se upravljavcu dovoli, da takšno obdelavo še naprej izvaja po datumu začetka uporabe Splošne uredbe. To verjetno pomeni, da številne privolitve, ki so bile veljavne po ZVOP-1 ne izpolnjujejo vseh pogojev za veljavnost privolitve po Splošni uredbi. Absolutno priporočamo, da temeljito preverite vse vaše obrazce za soglasje, sklenjene pogodbe, splošne pogoje storitev in spletne obrazce, s katerimi ste privolitve pridobili. Podrobno si poglejte predvsem uvodne določbe 32, 33, 42, 43 in 171 ter člene 7, 8 in 9.

 

V kolikor bi glede na zgoraj navedeno ugotovili, da bi bilo za potrebe neposredno trženje potrebno pridobiti novo soglasje posameznika, ker staro soglasje ni ustrezno, in se podjetju oglasi stara stranka, ki bi želela ponovno dobivati elektronska sporočila, lahko posameznik poda novo soglasje.

 

Na temo neposrednega trženja je IP pripravil infografiko, ki je dostopna na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Neposredno_trzenje_infografika.pdf.

Še več o neposrednem trženju pa si lahko prebereta na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/inspekcijski-nadzor/najbolj-pogoste-krsitve/neposredno-trzenje/.

 

IP na tem mestu še opozarja, da bi lahko glede na vaše navedbe, da »smo s podjetjem, s katerim sodelujemo«, predstavljali obdelovalca. Skladno s točko (8) člena 4 Splošne uredbe obdelovalec pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca. Kadar obdelavo osebnih podatkov v imenu upravljavca izvaja obdelovalec, pa mora za to obstajati pisna pogodba ali drug ustrezen akt. Splošna uredba v 28. členu opredeljuje minimalni obseg sestavin, ki jih mora tak pisni dogovor vsebovati.

 

Več o pogodbeni obdelavi si lahko preberete na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/pogodbena-obdelava/

 

Glede sporočil, ki jih prejemate po elektronski pošti, je potrebno upoštevati peti odstavek 158. člena ZEKom-1, ki prepoveduje pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja v nasprotju z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, tako, da se skrije ali prikrije identiteta pošiljatelja, v imenu katerega se sporočila pošilja, in brez veljavnega naslova, na katerega lahko posameznik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja takšnih sporočil.

 

Od prejemanja komercialnih SMS sporočil, ki jih prejemate, se lahko poskusite odjaviti, na način, ki v takšnih primerih običajno omogoča odjavo - za odjavo vseh SMS-sporočil posameznega ponudnika storitve na posamezni samostojni številki v SMS-sporočilo vpišete besedo STOP in ga pošljete na številko, s katere SMS-sporočila prejemate.

 

Nadzor nad določbami ZEKom-1 in ZEPT sicer izvajata Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) oziroma Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS). V kolikor menite, da gre za kršitev pravil, ki jih določa zakonodaja, lahko podate prijavo neposredno na AKOS.

 

Splošna uredba v Poglavju III ureja pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in sicer so to pravice: do informacij (člen 13 in 14), do dostopa (člen 15), do popravka (člen 16), do izbrisa (ali pozabe, člen 17), do omejitve obdelave (člen 18), do prenosljivosti podatkov (člen 20), do ugovora (člen 21) ter pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov (člen 22).

 

V primeru, da želite izvedeti, kako je upravljavec pridobil vaše osebne podatke, lahko od upravljavca na podlagi člena 15 Splošne uredbe pridobite potrditev, ali se v zvezi z vami obdelujejo osebni podatki, in v teh primerih tudi dostop do osebnih podatkov ter, med drugim, tudi vse razpoložljive informacije o njihovem viru. Hkrati lahko na upravljavca naslovite tudi zahtevo za uveljavitev pravice iz člena 21(2) Splošne uredbe in ugovarjate obdelavi vaših osebnih podatkov za namene neposrednega trženja.

 

Upravljavec mora informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22 (torej tudi pravica do dostopa iz člena 15 in do ugovora iz člena 21) posamezniku zagotoviti brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve oziroma ugovora. V kolikor bi upravljavec vašo zahtevo zavrnil ali nanjo ne bi odgovoril, lahko vložite pritožbo na IP.

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:

Žiga Veber,

državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik,

informacijska pooblaščenka