Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 11.12.2018
Naslov: Posredovanje kazenske ovadbe ali poročila SDT Policiji
Številka: 0712-3/2018/2531
Vsebina: Policijski postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu RS (v nadaljevanju Posebni oddelek) preiskuje in preganja uradno pregonljiva kazniva dejanja, če so podani razlogi za sum, da so jih storile med drugim uradne osebe, zaposlene v Policiji. Za kazniva dejanja Posebni oddelek izve neposredno od oškodovancev ali pa Posebni oddelek obvesti Policija, preiskovanje pa opravljajo policisti Posebnega oddelka, ki državnemu tožilcu Posebnega oddelka podajo kazensko ovadbo ali poročilo. Ker želi biti Policija obveščena o ugotovitvah Posebnega oddelka zaradi notranje varnostnih postopkov v Policiji, kar je predmet dogovora o sodelovanju in obveščanju med Policijo in Posebnim oddelkom, ki je v zaključni fazi sprejemanja, Posebni oddelek za obveščanje Policije potem, ko policisti Posebnega oddelka preiskovanje končajo s poročilom ali kazensko ovadbo, ne vidi dejanskih zadržkov, pač pa pravne zadržke. Nas naprošate za mnenje, ali je podana pravna podlaga za posredovanje kazenske ovadbe ali poročila Policiji na podlagi določb 181. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), 5. odstavka 199. člena ZDT-1, 24. in 82. člena Državnotožilskega reda (DTR) ali 115. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

V zvezi s posameznimi v zaprosilu za mnenje izpostavljenimi pravnimi podlagami IP ugotavlja sledeče.

 

Določba 181. člena ZDT-1 v 1. odstavku določa, da dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se nanašajo na njih, pridobijo posamezniki, na katere se nanašajo, ali druge osebe, ki so v njih navedene v zvezi s pristojnostmi iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, šele po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti sodbe. Pred potekom rokov iz prejšnjega stavka lahko dostopajo do vsebine osebnih ali drugih podatkov samo v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča. Pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva ima še pred njihovim arhiviranjem tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne posega v določbe prejšnjega stavka ter ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva.

 

V zvezi s to podlago sami navajate, da bi vpogled Policije v tožilski spis ali kopijo dokumentacije škodoval zasebnosti osumljencev-policistov, oškodovancev in drugih oseb, IP pa dodaja, da gre za določbo, ki je lahko podlaga za posredovanje relevantne dokumentacije izključno na podlagi izrecne in posamične zahteve Policije ali katerekoli druge tretje osebe, pod pogojem, da ta seznanitev s podatki oziroma spisi ne škodi interesom postopka, prav tako pa takšna seznanitev ne sme biti v nasprotju oziroma posegati v določbe prejšnjega stavka, ki omejuje pravico do seznanitve s spisi tožilstva samemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki. Navedena določba ni podlaga za proaktivno obveščanje Policije kot delodajalca posameznika, ki ga obravnava SDT oziroma Posebni oddelek.

 

Dalje, kot možno pravno podlago izpostavljate določbo 5. odstavka 199. člena ZDT-1, ki določa, da če so ovadbo, ki jo obravnava Posebni oddelek, podali policisti ali če so jo podale druge osebe, policisti pa so zbirali obvestila v zvezi z njo, mora državni tožilec o obravnavanju zadeve seznaniti policijo. Navedena določba je lahko podlaga za obveščanje Policije o poteku zadeve s strani državnega tožilca, če je Policija bodisi podala kazensko ovadbo, bodisi je glede konkretnega kaznivega dejanja zbirala obvestila. IP se strinja z vašimi ugotovitvami, da je navedena določba nejasna in nedoločna, saj ne opredeljuje niti faze, v kateri mora državni tožilec obveščati ovaditelja oziroma Policijo, niti ni opredeljeno oziroma jasno, v kakšnem obsegu je državni tožilec dolžan opraviti to obveščanje. V vsakem primeru pa iz navedene odločbe ni mogoče izluščiti namena obveščanja Policije zaradi uvedbe morebitnega disciplinskega postopka ali postopka notranje varnostne zaščite.

 

Glede na to, da je DTR podzakonski akt, pri čemer Ustava RS v 2. odstavku 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor, in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, DTR ne more predstavljati veljavne pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov.

 

Kot zadnjo od možnih pravnih podlag za posredovanje podatkov v vašem zaprosilu za mnenje navajate 115.  člen ZNPPol. Ta predstavlja pravno podlago za pridobivanje podatkov s strani Policije, kadar ta podatke potrebuje zaradi opravljanja policijskih nalog. Ker je izvedba notranje varnostnih postopkov na podlagi 31. člena Zakona o organiziranosti in delu v Policiji (ZODPol) tudi splošna naloga Policije, bi za izvedbo teh postopkov po vašem mnenju Policija smela pridobivati podatke od SDT na podlagi 115. člena ZNPPol. Na tem mestu IP izrecno poudarja, da izvajanje disciplinskih postopkov zoper policiste nikakor ni policijska naloga v smislu 115. člena ZNPPol, zato navedena določba ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov za te namene. V ZODPol pa je v 31. členu določeno, da zagotavljanje notranje varnosti v policiji je naloga policije. Policija skrbi za notranjo varnost z notranjevarnostnimi postopki tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot. V 4. odstavku navedenega člena je dalje določeno, da vrste in način izvajanja postopkov in ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije. Predpis iz 4. odstavka 31. člena ZODPol je Pravilnik o notranji varnosti v policiji (Pravilnik), ki v 5. členu določa, da so enote, ki so na generalni policijski upravi in policijski upravi pristojne za izvajanje ukrepov za zagotavljanje notranje varnosti, določene v aktu, ki določa notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v policiji. Po določbi 7. člena Pravilnika policijske enote, pristojne za notranjo varnost v policiji, izvajajo, usmerjajo, načrtujejo in sodelujejo pri notranjevarnostnih postopkih in izvajajo druge ukrepe, potrebne za zagotavljanje notranje varnosti v policiji. Policijske enote, pristojne za notranjo varnost v policiji, so pristojne za sodelovanje pri preiskovanju kaznivih ravnanj uslužbencev policije, posredovanje podatkov drugim državnim organom v zvezi s kaznivimi ravnanji uslužbencev policije in organizacijo izvedbe potrebnih nalog in ukrepov. Po določbi 2. odstavka 8. člena Pravilnika policija začne notranjevarnosti postopek na podlagi podatkov, zbranih obvestil, prijave ali zaznave odklonskega pojava ali ravnanja. Vse predhodno navedene zakonske določbe po oceni IP predstavljajo ustrezno pravno podlago za seznanitev enot, pristojnih za izvedbo ukrepov za zagotavljanje notranje varnostih preiskav in ukrepov, vendar (1) le in izključno v tistih primerih, ko so glede na ugotovitve Posebnega oddelka podane okoliščine, ki izkazujejo potrebo izvedbi notranje varnostnega postopka po določbi 31. člena ZODPol ter izdajo katerega od v 1. odstavku 9. člena Pravilnika navedenih ukrepov (med drugim tudi ukrep prepovedi oziroma omejitve uporabe tehničnih sredstev in opreme, vstop v prostore, objekte ali okoliše policije določenemu uslužbencu policije) ter (2) zgolj v obsegu, ki je skladen z načelom najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) člena 5(1) Splošne uredbe, t.j. da se posredujejo izključno tudi osebni podatki, ki so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. IP pa v okviru mnenja ne more odrejati, katere konkretne podatke lahko v konkretnih primerih na tej podlagi pridobiva Policija.

 

V upanju, da vam bo naše mnenje v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Katarina Medved,

državna nadzornica

za varstvo osebnih podatkov