Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 10.07.2019
Naslov: Objava fotografije zaposlenega v tiskovini in spletu
Številka: 0712-1/2019/1644
Vsebina: Delovna razmerja, Pravica do pozabe, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede objave fotografije in opisa dela, iz katerega ste prepoznavni. Navajate, da vas je od dodelitvi pohvale za opravljeno delo delodajalec fotografiral in kasneje fotografijo ter opis dela objavil v tiskovini, ki jo brezplačno dostavljajo zaposlenim, poslovnim partnerjem, hkrati je tudi javno dostopna na spletni strani delodajalca. Iz same fotografije in spremljajočega članka je razvidna vaša podoba, ime in priimek, različna dela, ki jih opravljate, za kakšno institucijo, prek katerega delodajalca in za koga delate. Zanima vas, ali lahko od delodajalca zahtevate umik (oz. popravek) spornega članka oz. umik javno dostopnega imena in priimka, da vas ne bi bilo možno na spletu povezati z delodajalcem. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, morebitne kršitev določb predpisov s področja varstva osebnih podatkov v posameznem primeru lahko IP ugotavlja šele v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. IP zato podaja splošna pojasnila, da mora za zakonito obdelavo osebnih podatkov obstajati pravna podlaga. V členu 6 Uredbe je določeno, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Področni zakon v smislu točke (c) člena 6(1) Uredbe v konkretnem primeru predstavlja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33716 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US). Ta v prvem odstavku 48. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (npr. poklic fotomodela, fotografija, ki je potrebna za izdelavo službene izkaznice). Pri tem so mišljene pravice in obveznosti obeh, torej delavca in delodajalca. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj fotografijo (in druge podatke, iz katerih je razvidna identiteta zaposlenega) potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem, je od delavca ne sme zahtevati. V konkretnem primeru, ko gre za nadaljnjo uporabo fotografije in opisa dela, ki ga opravljate, v promocijske oz. oglaševalske namene, IP meni, da bi veljavna privolitev, v skladu s točko (a) člena 6(1) Uredbe, pogojno lahko bila ustrezna pravna podlaga za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Pri čemer IP izpostavlja, da je obdelava delavčevih osebnih podatkov na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le izjemoma pod pogojem, da njena zavrnitev nima nikakršnih posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev pravni položaj. Namreč privolitev zaposlenega bi zaradi očitno neenakopravnega položaja upravljavca (delodajalec) in posameznika (zaposleni) po mnenju IP težko šteli za prostovoljno v smislu Uredbe, ki daje posameznikom večjo moč odločanja, komu in pod kakšnimi pogoji dovolijo obdelavo svojih osebnih podatkov (IP je pripravil podrobno razlago, v katerih primerih je privolitev veljavna in kateri so dodatni pogoji za pridobitev veljavne privolitve: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/.). Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave.

 

Prav tako mora upravljavec osebnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati člen 13 Uredbe, ki določa, katere informacije je potrebno zagotoviti posamezniku, kadar se osebni podatki pridobijo neposredno od posameznika. Več informacij o transparentnem in preglednem obveščanju posameznikov o obdelavi njihovih podatkov najdete na strani: https://tiodlocas.si/moram-biti-obvescen/. V dodatno pomoč so vam lahko tudi Smernice o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki se nahajajo na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf

 

IP nadalje pojasnjuje, da Uredba prinaša posameznikom med ostalimi tudi pravico do izbrisa osebnih podatkov oziroma “pravico do pozabe”, vendar ta pravica ni avtonomna, temveč je potrebno vedno presojati, če je izpolnjen kateri od pogojev, ki so opredeljeni v členu 17 Uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

a)     osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere si bili zbrani ali kako drugače obdelani;

b)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

c)     posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu 21. členom Uredbe;

d)    osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

e)     osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom EU ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

f)     osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz 8. člena Uredbe.

 

Izjemo predstavlja tretji odstavek 17. člena, ki določa, da se prvi odstavek ne uporablja, če je obdelava potrebna:

a)     za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

b)    za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

c)     iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

d)    za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

e)     za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

 

IP pojasnjuje, da je, upoštevajoč navedeno, vsak primer treba tehtati glede na vse konkretne okoliščine, zato vam svetuje, torej da se z zahtevo po izbrisu na podlagi člena 17 Uredbe najprej pisno obrnete na upravljavca, v primeru morebitne neupravičene zavrnitve pa lahko podate pritožno pristojnemu nadzornemu organu, torej Informacijskemu pooblaščencu.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.                                              

 

 

                                                                                                   Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                   informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Jasmina Mešić,
svetovalka pooblaščenca za preventivo