Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 24.06.2019
Naslov: Umik zaključnega dela
Številka: 0712-1/2019/1534
Vsebina: Pravica do pozabe, Šolstvo, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali lahko študent zahteva, da se njegovo zaključno delo (diplomsko delo, magistrska naloga), ki je dejansko del javnoveljavnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe, umakne iz vseh virov dostopa (knjižnica, elektronska knjižnica, čitalnica, javni registri itd.), torej, da zahteva popolno zasebnost.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Uvodoma poudarjamo, da IP konkretne obdelave osebnih podatkov presoja v inšpekcijskih in drugih upravnih postopkih, zato vam konkretnega odgovora na vaše vprašanje v okviru mnenja ne moremo podati.

 

V zvezi z zahtevo po izbrisu osebnih podatkov IP na splošno pojasnjuje, da je ta utemeljena le, če za obdelavo osebnih podatkov ni pravne podlage. Če se namreč podatke obdeluje zakonito oziroma obstaja zakonska podlaga za obdelavo, potem izbrisa teh podatkov načeloma ni mogoče upravičeno zahtevati.

 

Pravica do izbrisa oziroma pravica do pozabe je urejena v členu 17 Splošne uredbe. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima na tej podlagi pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar je podan eden od naslednjih razlogov:

a)     osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

b)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

c)     posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2);

d)    osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

e)     osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

f)     osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1).

 

Ob tem je potrebno izpostaviti, da pravica do izbrisa ni neomejena. Splošna uredba v členu 17(3) določa, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna:

a)     za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

b)    za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

c)     iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

d)    za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 9(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

e)     za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

 

V zvezi z vašim vprašanjem IP na podlagi navedenega izpostavlja, da če predstavlja podlago za obdelavo določenih osebnih podatkov privolitev po členu 6(1)(a) Splošne uredbe o varstvu podatkov, mora v primeru umika privolitve upravljavec izbrisati vse osebne podatke, ki so bili obdelani na podlagi te privolitve, pod pogojem, da ne obstaja druga zakonska podlaga, ki utemeljuje obdelavo (npr. nadaljnje shranjevanje) teh podatkov. Skladno s členom 17(3)(b) Splošne uredbe zahteva za izbris npr. ni utemeljena, če je obdelava potrebna za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu. V takšnem primeru se osebnih podatkov ne sme brisati, četudi bi posameznik tako zahteval, temveč je treba upoštevati pogoje in roke hrambe, ki jih določa zakonodaja. Pred vsako zahtevo za izbris podatkov bo moral tako upravljavec temeljito preveriti, ali mora dejansko ugoditi zahtevi posameznika ali po drugi strani pretehtajo razlogi, da zahtevi ne ugodi, skladno s členom 17 Splošne uredbe. Zato mora upravljavec ob prejemu zahteve za izbris skrbno preveriti, ali za hrambo ne obstajajo druge pravne podlage ali nobeni prevladujoči zakoniti razlogi.

 

Ob tem IP opozarja, da podaja mnenja in pojasnila le glede tistih vprašanj, ki se nanašajo na področje varstva osebnih podatkov. Zaključno delo študenta pa je avtorsko delo (prim. 5. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah; Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP; v nadaljevanju ZASP). Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela (prvi odstavek 21. člena ZASP). Vaše zaprosilo za mnenje se nanaša ne le na varstvo osebnih podatkov, temveč na umik celotnega zaključnega dela iz vseh virov dostopa. Ta del pa presega pristojnost IP, saj se nanaša tako na področje avtorskega prava kot tudi na področje ureditve javne objave zaključnih del in predstavlja le obroben del precej širšega vprašanja, ki se nanaša na sam pravni temelj za objavo zaključnih del, za katerega pa IP ni pristojen. V zvezi s tem dodajamo, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb ZASP izvaja tržna inšpekcija.

 

IP je podobno vprašanje, ki se nanaša na privolitve za objavo diplomskih del na spletu, že obravnaval v mnenju št. 0712-57/2009/2 z dne 24. 2. 2009, ki je dostopno na povezavi: https://www.ip-rs.si/vop/privolitev-fakulteti-za-objavo-diplomskih-del-na-spletu-1620/.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                     informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov