Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 12.04.2019
Naslov: Kontaktni podatki obstoječih strank in pravna podlaga
Številka: 0712-1/2019/841
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima, ali lahko zakoniti interes predstavlja pravno podlago v primeru, da določeno podjetje obdeluje osebne podatke obstoječih poslovnih partnerjev in njihovih zaposlenih na način, da obstoječe stranke povprašuje po novih naročilih. Zanima vas, kako se v takšnem primeru zagotovi skladnost s Splošno uredbo.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da so osebni podatki le tisti podatki, ki določajo posameznike oziroma so prek njih posamezniki vsaj določljivi. Namreč Splošna uredba varuje osebne podatke, ne pa tudi podatkov pravnih oseb in drugih podatkov. Tako na primer splošni elektronski naslovi podjetij (npr. infoping@podjetjepong.si), ki so namenjeni komuniciranju s poslovnim subjektom in se ne nanašajo na določljivo fizično osebo, niso osebni podatki in zanje pravila varstva osebnih podatkov ne veljajo. E-naslovi zaposlenih v podjetjih (npr. ime.priimekping@podjetjepong.si) pa predstavljajo osebne podatke in zanje določbe Splošne uredbe veljajo. V nadaljevanju se bomo osredotočili le na obdelavo osebnih podatkov.

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so urejene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Pravila za neposredno trženje po navadni pošti ureja 72. člen ZVOP-1, ki določa, da upravljavec osebnih podatkov lahko uporablja v zakonu določene osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. Glede na navedeno, če je upravljavec podatke zbral v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti (v konkretnem primeru v okviru sklepanja poslov s svojimi poslovnimi strankami) lahko sporočila po navadni pošti pod navedenimi pogoji pošilja tudi brez privolitve posameznika. Pravno podlago za obdelavo podatkov lahko v takšnem primeru predstavlja zakoniti interes upravljavca.

 

V kolikor pa gre v konkretnem primeru za neposredno trženje poslovnim partnerjem s sredstvi elektronske komunikacije, je kot lex specialis potrebno upoštevati tudi odločbe Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; v nadaljevanju ZEPT), ki ju nadzirata AKOS in Tržni inšpektorat RS.

 

ZEKom-1 v prvem odstavku 158. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Nadalje pa člen

v drugem odstavku določa, da lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi elektronski naslov, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Tudi v navedenem primeru lahko pravno podlago za obdelavo elektronskih naslovov poslovnih partnerjev za pošiljanje svoje ponudbe predstavljajo zakoniti interesi upravljavca.

 

Za lažjo predstavo glede dopustnih pravnih podlag za izvajanje neposrednega trženja je IP pripravil tudi infografiko o neposrednem trženju, ki je dostopna na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Neposredno_trzenje_infografika.pdf

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP