Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 16.01.2019
Naslov: Neposredno trženje
Številka: 0712-1/2019/68
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer vas zanima, kaj lahko ukrenete glede neželene elektronske pošte, ki jo prejemate skoraj vsak dan, tudi na naslove, ki niso javno objavljeni v bazah. Dodajate, da odjava ne deluje, prav tako ne upoštevajo vaših odjav po telefonu.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Ker iz vašega zaprosila ne izhaja natančno, na katere vse elektronske naslove prejemate neželeno komunikacijo, IP uvodoma pojasnjuje, da je elektronski naslov, ki pripada posamezniku, njegov osebni podatek, in to ne glede na to, ali gre za njegov zasebni elektronski naslov (ime.priimekping@gmailpong.com, xyping@yahoopong.com ipd.) ali njegov službeni osebni elektronski naslov (ime.priimekping@podjetjepong.si ipd.), zato mora imeti podjetje, ki izvaja neposredno trženje, pravno podlago za vnos in hrambo tega podatka v zbirki, ki jo uporablja za izvajanje neposrednega trženja. Navedeno ne velja za skupne elektronske naslove (npr. infoping@podjetjepong.si).

 

Neposrednega trženja Splošna uredba ne ureja posebej, zato se v tem delu še naprej uporabljajo določbe ZVOP-1 (72. in 73. člen), ki pa se sicer uporablja zgolj za neposredno trženje po navadni pošti, zato se tudi pristojnost IP nanaša samo na ta del. Neposredno trženje po elektronski pošti oziroma telefonu je urejeno v specialnih predpisih, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; v nadaljevanju: ZEPT), nadzor nad izvajanjem njunih določb pa je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) oziroma Tržnega inšpektorata RS (v nadaljevanju: TIRS).

 

Predvsem vam IP svetuje, da si preberete 158. člen ZEKom-1, ki govori o neželeni komunikaciji in ki v prvem odstavku določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da lahko, ne glede na določbe prvega odstavka, fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

 

IP vas še usmerja na uvodno določbo 70 Splošne uredbe, ki pravi, da kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, bi moral imeti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da taki obdelavi, bodisi prvotni ali nadaljnji, vključno z oblikovanjem profila, kolikor je povezano s takšnim neposrednim trženjem, kadar koli in brezplačno ugovarja. Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba na to pravico izrecno opozoriti ter jo predstaviti jasno in ločeno od katerih koli drugih informacij. Na pravico do ugovora se nanaša tudi člen 21 Splošne uredbe, ki v drugem odstavku določa, da kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.

 

V kolikor ste torej prepričani, da pošiljatelj elektronskega sporočila nima vašega soglasja oziroma niste kupec oziroma uporabnik njegovih izdelkov ali storitev pošiljatelja, lahko podate prijavo neposredno na AKOS.

 

V primeru, da boste izkoristili pravico iz člena 21(2) Splošne uredbe in ugovarjali obdelavi vaših osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, pa mora upravljavec informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22 (torej tudi pravica do ugovora iz člena 21) posamezniku zagotoviti brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve oziroma ugovora1. V kolikor bi upravljavec vašo zahtevo zavrnil ali nanjo ne bi odgovoril, lahko vložite pritožbo na IP.

 

Na temo različnih možnih zakonitih podlag za izvajanje neposrednega trženja je IP izdelal infografiko, ki si jo lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Neposredno_trzenje_infografika.pdf.

 


1 Zaradi lažjega dokazovanja v morebitnih kasnejših postopkih IP svetuje, da se zahteve oziroma ugovori upravljavcu pošiljajo pisno na način, da je pozneje mogoče izkazati dejstvo, da je bila zahteva oziroma ugovor poslana in kdaj je bila poslana (npr. priporočeno, s povratnico ipd.).