Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 11.03.2019
Naslov: Fotografije kršitev kot dokaz v prekrškovnem postopku
Številka: 0712-1/2019/554
Vsebina: Fotografije kot OP, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da ste prejeli prijave kršitev s področja vožnje v naravnem okolju, ki vsebujejo posnetke vozil, iz katerih je jasno razvidna registrska tablica kršitelja, na podlagi katere lahko za potrebe inšpekcijskega nadzora v skladu s svojimi pooblastili iz uradnih evidenc pridobite podatke o lastniku vozila. Posnetki so bili posneti z avtomatskimi kamerami, ki so v gozdu postavljene v okviru raziskovalnih projektov z namenom spremljanja migracijskih poti prostoživečih živali in so primarno namenjene fotografiranju teh živali. Potencialne kršitve tako ugotovijo pooblaščeni uslužbenci institucij, ki izvajajo raziskovalne projekte in pregledujejo posnetke s teh kamer ter jih nato posredujejo gozdarski inšpekciji. Zanima vas, ali je tovrstno gradivo z vidika varstva osebnih podatkov lahko uporabljeno kot verodostojen dokaz na sodiščih, ki obravnavajo zahteve za sodno varstvo.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP poudarja, da je za presojo dopustnosti dokazov v celoti pristojno sodišče, ki vodi konkreten sodni postopek. IP v skladu s tretjim odstavkom člena 55 Splošne uredbe namreč ni pristojen za presojo zakonitosti obdelav osebnih podatkov v okviru sodnih postopkov.

 

Ne glede na to pa IP pojasnjuje, da je v primeru obdelave osebnih podatkov v prekrškovnih postopkih potrebno upoštevati določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US, v nadaljevanju ZP-1). Prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku (prvi odstavek 55. člena ZP-1). Odločbo prekrškovnega organa je mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo med drugim, če se odločba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Varstvo osebnih podatkov je zagotovljeno v 38. členu Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a).

 

Uporaba kamer za snemanje okolice predstavlja obdelavo osebnih podatkov (2. točka 4. člena Splošne uredbe), če je snemanje takšne narave in kakovosti, da je na podlagi posnetkov posameznik določen oziroma vsaj določljiv. IP meni, da gre pri snemanju, kot ga opisujete v vašem zaprosilu, za obdelavo osebnih podatkov, saj registrska številka vozila (ki je po vaših navedbah jasno razvidna iz posnetkov) omogoča določitev posameznika, tako nastali posnetki pa lahko predstavljajo zbirko osebnih podatkov. Zato je pri njihovi obdelavi treba spoštovati določbe Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov pa je zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden izmed pogojev, naštetih v členu 6(1) Splošne uredbe.

 

Kot že izpostavljeno, lahko o tem, ali posnetki avtomatskih kamer, iz katerih so razvidni tudi osebni podatki posameznikov, čeprav snemanje ni bilo namenjeno zbiranju teh podatkov, predstavljajo dovoljene dokaze, presoja zgolj sodišče v okviru konkretnega sodnega postopka. Presoja dopustnosti uporabe dokazov na sodišču ne sodi v pristojnost IP, zato dokončnega odgovora na vaše vprašanje ne moremo podati. Sodišča pa so se o vprašanju dopustnosti foto in video posnetkov iz vidika varstva zasebnosti izrekla že večkrat, npr. v sodbah VSRS I Ips 8841/2016-5 z dne 12. 9. 2016, I Ips 6269/2015 z dne 11. 10. 2016, I Ips 5909/2011-170 z dne 18. 7. 2013 in I Ips 9933/2011-138 z dne 13. 11. 2015.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov