Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.03.2019
Naslov: Seznam neplačnikov in dokumentacija kandidatov
Številka: 0712-1/2019/500
Vsebina: Občine
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da nadzorni odbor od občinske uprave zahteva, da pridobi od javnega komunalnega podjetja poimenski seznam vseh neplačnikov (občanov) komunalnih storitev. Nadalje želi dokumentacijo, ki je povezana z dvema javnima natečajema, in sicer za direktorja in za svetovalca. Želijo vpogledati v dokumentacije vseh posameznikov, ki so se prijavili na natečaja.

 

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so urejene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

To pomeni, da v kolikor v konkretnem primeru obstaja katera izmed naštetih pravnih podlag, je posredovanje osebnih podatkov nadzornemu odboru (torej poimenskega seznama občanov, ki niso plačali komunalnih storitev, ter dokumentacije kandidatov javnega natečaja) v skladu z določbami Splošne uredbe in ZVOP-1, v nasprotnem primeru bi takšna obdelava osebnih podatkov bila nezakonita.

 

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) v prvem odstavku 21.a člena določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Določba prvega odstavka 32. člena ZLS pa predpisuje, da je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

-       opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

-       nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

-       nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

 

V drugem odstavku 32. člena ZLS je določeno, da nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Četrti odstavek 32. člena ZLS daje vsakemu članu nadzornega odbora pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Peti odstavek navedenega člena nadalje določa, da je delo nadzornega odbora javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

 

Glede na navedeno bi torej nadzorni odbor občine zaradi opravljanja nadzora nad zakonitostjo  poslovanja pristojnih organov občine, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem v okviru svojih pristojnosti lahko zahteval vse tiste osebne podatke, ki bi jih za navedene namene potreboval. Kateri so ti podatki, zakon izrecno ne predpisuje. V opisanem primeru gre za obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca (torej občine), ki je dolžna sama presoditi, kakšen je v konkretnem primeru obseg podatkov, do katerih je upravičen nadzorni odbor v konkretnem primeru. Pri tem mora biti pozorna na to, ali zahteva nadzornega odbora ta obseg presega. Ob tem IP poudarja, da se je treba pri presoji obsega podatkov, ki omogočajo učinkovit nadzor nad porabo javnih sredstev, omejiti le na tiste osebne podatke, ki so ustrezni, relevantni in po obsegu primerni glede na namene, zaradi katerih se obdelujejo (t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov).

 

IP nadalje pojasnjuje, da podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali s porabo javnih sredstev, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, in sicer na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Napotujemo vas, da si v zvezi z vašimi vprašanji preberete že objavljena mnenja IP:

 

IP zaključuje, da dokončnega odgovora na vaše vprašanje, ali je posredovanje poimenskega seznama občanov, ki niso plačali komunalnih storitev, ter dokumentacije kandidatov javnega natečaja nadzornemu odboru občine v skladu z določbami Splošne uredbe, v okviru mnenja ne more podati. IP pa lahko o tem dokončno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega postopka. Bistveno pri tem je, da je nadzorni svet (oziroma njegovi člani) upravičen zgolj do tistih osebnih podatkov zaposlenih, ki jih potrebuje za namen izvrševanja svojih nalog in pristojnosti.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP