Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah in mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.03.2019
Naslov: Podatki o zlonamernih klicih
Številka: 0712-1/2019/639
Vsebina: Telekomunikacije in pošta, Pridobivanje OP iz zbirk, Policijski postopki
Pravni akt: Mnenje

Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede zahteve policije, ki od vas kot operaterja elektronskih komunikacij na podlagi 115. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije zaradi domnevne kršitve Zakona o varstvu javnega redu in miru zaproša za podatke o klicih na določeno telefonsko številko. Na policijo se je obrnil posameznik, ki naj bi z zakrite telefonske številke prejemal nadležne klice.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) meni, da gre lahko prej kot za kršitev določb Zakona o varstvu javnega redu in miru, za kršitev določb Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki v 155. členu opredeljuje postopanje v primeru zlonamernih ali nadležnih klicev. 155. člen ZEKom-1 določa pravico naročnika, da pisno zahteva od operaterja, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, in da sme operater začasno, vendar največ tri mesece, beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih, za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete kličočega priključka. Operater mora podatke o sledenju shraniti in o rezultatu sledenja, to je identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), pisno obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev. Le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem, mu operater posreduje morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa obvesti tudi kličočega naročnika in informacijskega pooblaščenca. Operaterji zagotavljajo hrambo podatkov, zbranih na podlagi tega člena, ob upoštevanju ukrepov iz tretjega odstavka 145. člena tega zakona za obdobje treh let od njihove izročitve naročniku.

 

IP meni, da poleg tega, da postopanje v primeru zlonamernih ali nadležnih klicev eksplicitno ureja ZEkom-1, tudi vsebinsko omenjenih klicev ni mogoče šteti za motenje javnega redu in miru, saj gre za povsem omejeno komunikacijo med dvema posameznikoma, ki na vpliva na javni red in mir. Poleg navedenega policija v svojem zahtevku ni navedla, za katero konkretno kršitev Zakona o javnem redu in miru naj bi šlo, IP pa med navedenimi kršitvami Zakona o varstvu javnega redu in miru, kot so npr. nasilno in drzno vedenje, beračenje na javnem kraju, vandalizem ipd), ni zasledil določb, ki bi pokrivale domnevno nadležne ali zlonamerne klice.

 

Posledično  predlagamo, da z zadevnimi določbami 155. člena ZEKom-1, po potrebi tudi z našim mnenjem, seznanite policijo.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

                                                                                                Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                                                                  

                                                                                                informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravil:                                                                                                                              

mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke