Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 20.11.2020
Naslov: Videonadzor etažne lastnine
Številka: 07121-1/2020/2098
Vsebina: Informiranje posameznika, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje:

  1. Ali smete opravljati videonadzor svojega stanovanja?
  2. Ali smete opravljati videonadzor balkona?
  3. Ali smete opravljati videonadzor atrija (sestavni del posamezne etažne lastnine)?
  4. Ali smete opravljati videonadzor svoje kleti?
  5. Ali smete opravljati videonadzor svojega lastniškega (neograjenega) parkirnega prostora v skupni kletni garaži?

Pri vsem zgoraj naštetem bi zagotovili, da bi vidno polje kamere zajelo le prostor, ki ne posega v skupno lastnino (izključno vašo posamezno etažno lastnino).

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal, zato vam na podlagi vašega zaprosila za mnenje v nadaljevanju posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora.

 

Za videonadzor se v najširšem smislu šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko). Ob navedenem je potrebno upoštevati, da se skladno s točko (c) člena 2 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov le-ta ne uporablja, za obdelavo osebnih podatkov, ki je opravljena v okviru izključno osebnega ali družinskega okolja tistega, ki to obdelavo opravi.

 

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvi točki člena 4 osebni podatek opredeljuje kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Skladno z drugo točko istega člena pomeni obdelava vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

 

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov ne vsebuje posebnih določil glede videonadzora, potrebno pa je upoštevati, da je skladno s členom 6(1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Pravna podlaga za izvajanje videonadzora v zasebnem sektorju bo praviloma podana v točki (f) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, seveda pa morajo biti za njeno uporaba izpolnjeni vsi pogoji kot jih zahteva Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov – tj. da so nameni za katere si prizadeva upravljavec dopustni in zakoniti, da je obdelava glede na namene potrebna in sorazmerna ter da pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne prevladajo nad nameni obdelave. IP na tem mestu dodaja, da se lahko osebni podatki obdelujejo le skladno z načeli v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, upravljavec pa je tisti, ki je odgovoren za skladnost s temi načeli in mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati.

 

Kadar se osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, pridobivajo od tega posameznika, mora upravljavec zadevnemu posamezniku takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotoviti informacije, ki so navedene v členu 13 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Posebej velja opozoriti, da mora biti, v primeru sklicevanja na pravno podlago iz točke (f) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, v obvestilu posamezniku tudi utemeljitev prevladujočega zakonitega interesa (točka (d) člena 13).

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                   Mojca Prelesnik,

                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

Žiga Veber,
državni nadzornik

za varstvo osebnih podatkov

 

Logotip projekta iDecide

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.