Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.01.2019
Naslov: Uporaba posnetkov kot dokaz v sodnem postopku
Številka: 0712-3/2018/2755
Vsebina: Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da v civilnem postopku kot odvetnik zastopate toženki. Ena izmed toženk dokazuje dejstva v postopku z SMS-i med njo in tožnikom ter zasebnimi pogovori, ki jih je snemala brez vednosti tožnika. Prosite nas za mnenje, ali smete takšne dokaze uporabiti na sodišču.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP pojasnjuje, da je za presojo dopustnosti dokazov v celoti pristojno sodišče, ki vodi konkreten sodni postopek. IP prav tako v skladu s tretjim odstavkom člena 55 Splošne uredbe ni pristojen za presojo zakonitosti obdelav osebnih podatkov v okviru sodnih postopkov.

 

Ne glede na to pojasnjujemo, da je v primeru obdelave osebnih podatkov v pravdnih postopkih potrebno upoštevati določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP). V pravdnem postopku praviloma velja razpravno načelo, skladno s katerim morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Prvi odstavek 226. člena ZPP še določa, da mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb.

 

IP tudi pojasnjuje, da se osebni podatki ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju z nameni, zaradi katerih so bili pridobljeni oziroma zbrani. To pomeni, da pravdne stranke podatkov, s katerimi so se seznanile v okviru določenega sodnega postopka, ne smejo razkrivati ali jih kako drugače obdelovati brez ustrezne pravne podlage. Kakor smo že zgoraj navedli, bo pa dokončna presoja o dopustnosti dokazov v rokah pristojnega sodišča.

 

Prijazen pozdrav,

      

                                                                                        

Neja Domnik, mag. prav.

raziskovalka pri IP