Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.09.2020
Naslov: Enakopravno sodelovanje v postopkih po ZIMI
Številka: 07120-1/2020/498
Vsebina: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage, Uradni postopki , Zavarovalništvo
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali se pravica posameznika do zagotovitve pisanj v njemu razumljivi obliki po 7. členu Zakona o izenačevanju možnosti invalidov nanaša le na konkretni odprt postopek ali lahko posameznik uveljavlja to pravico kadarkoli. Prosite za pojasnilo, kako ravnati v konkretnem primeru, ko ste prejeli zahtevo posameznika za izročitev vseh vaših odločb, ki se nanašajo nanjo, pri čemer ta posameznik zatrjuje, da je slaboviden. Izpostavljate, da so izdane odločbe že dokončne in pravnomočne, zato bi zagotovitev pisanj v drugi obliki pomenila nedopusten poseg vanje, zato bi posamezniku zagotovili le kopij izdanih odločb, katerim še ni potekel rok hrambe. Ob tem sprašujete še, kako zavarovani osebi zagotoviti navedeno pravico po uradni dolžnosti v postopku, ki že poteka, če zavarovana oseba okoliščin, ki opravičujejo posredovanje pisanj v njej razumljivi obliki, ne navaja v vlogi.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Uvodoma opozarjamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer pa se nanaša tudi na pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter prepoved diskriminacije na podlagi invalidnosti po prvem odstavku 14. člena Ustave RS. Prav tako pojasnjujemo, da IP izven inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka zakonitosti konkretnega ravnanja določenega upravljavca ne more presojati. Iz tega razloga na vaša vprašanja ne moremo dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila ter izpostavljamo relevantno pravno podlago s področja varstva osebnih podatkov.

 

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10, 50/14 in 32/17; v nadaljevanju ZIMI) v 7. členu določa, da ima slepi, slabovidni in gluhoslepi pravico, da sam predloži vsa pisanja oziroma se mu v vseh postopkih pred državnimi organi, organi samoupravne lokalne skupnosti, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe zagotovi dostop do vseh pisanj v postopku v njemu razumljivi obliki, ti pa mu morajo to pravico zagotoviti. Ta pravica se zagotovi na način, ki ga izbere slepi, slabovidni ali gluhoslepi sam. Državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe morajo pravico iz prvega odstavka tega člena slepemu, slabovidnemu ali gluhoslepemu zagotoviti po uradni dolžnosti.

 

Z določbo 7. člena ZIMI so torej določena enotna pravila glede zagotavljanja pravice slepih do dostopa do pisanj in pisnih vlog v zanje zaznavni obliki v vseh postopkih, upravnih in sodnih. Ustavno sodišče RS je že v odločbi U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008 poudarilo pomembnost slepi osebi zagotoviti dostop do sodnih in drugih pisanj v postopku v zanjo zaznavni obliki v obsegu, ki ji bo omogočal učinkovito varstvo njenih pravic v postopku. Ob tem pa izpostavljamo, da IP skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. To posledično pomeni tudi, da se do vprašanja, ali se pravica po 7. členu ZIMI v vaših zadevah nanaša zgolj na konkretni odprt postopek, ne moremo opredeliti, niti ne moremo odgovoriti, na kakšen način ste dolžni zagotoviti navedeno pravico po uradni dolžnosti, če posameznik okoliščin, ki opravičujejo posredovanje pisanj v njej razumljivi obliki, ne navaja v vlogi, saj bi s tem IP presegel meje svojih pristojnosti.

 

Iz vašega dopisa izhaja, da je posameznik od vas zahteval izročitev vseh odločb, ki ste jih izdali od določenega datuma dalje ter se nanašajo nanj. Eno izmed pravnih podlag za takšno zahtevo bi lahko v določeni meri, odvisno od natančne vsebine konkretne zahteve, predstavljala tudi določba člena 15 Splošne uredbe, ki ureja pravico dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (imenovana tudi pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki). Ta določba predpisuje, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter določene informacije, ki so natančno naštete v členu 15(1) Splošne uredbe. Skladno s členom 15(3) Splošne uredbe pa je upravljavec posamezniku dolžan zagotoviti tudi brezplačno kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Postopkovna pravila za uveljavljanje pravic posameznikov so urejena v členu 12 Splošne uredbe, kjer je med drugim določeno, da mora upravljavec sporočila iz člena 15 Splošne uredbe posamezniku, na katerega se nanašajo, zagotoviti v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku.

 

Kot izhaja iz Smernic o preglednosti na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 (št. WP 260, rev. 01, 17/SL) pomeni zahteva po zagotavljanju informacij v »razumljivi« obliki, da bi morale biti le-te razumljive povprečnemu številu članov ciljne skupine. Razumljivost je tesno povezana z zahtevo po uporabi jasnega in preprostega jezika. Odgovoren upravljavec podatkov je seznanjen s tem, o kakšnih ljudeh zbira informacije, in lahko to znanje uporabi, da presodi, kaj bodo ljudje iz te ciljne skupine verjetno razumeli. Kar je pojasnjeno o jasnem in preprostem jeziku v odstavku 12 do 16 navedenih smernic glede informacij iz členov 13 in 14, načeloma velja tudi za sporočanje po členu 15 Splošne uredbe, pri čemer pa je treba poudariti, da mora posameznik za dostop do podatkov po členu 15 podati izrecno zahtevo.

 

Upravljavec mora imeti ob uresničevanju pravice dostopa torej pred seboj ciljnega posameznika oziroma skupino ter ob tem upoštevati tudi ranljive člane družbe. To po mnenju IP za invalide pomeni, da je treba pravico iz člena 15 Splošne uredbe izvrševati na način, ki jim bo omogočil, da se bodo z zahtevanimi informacijami ustrezno seznanili. Tako bo osebam z okvaro vida treba zahtevane osebne podatke in informacije zagotoviti npr. ustno, z zvočnimi/avdiovizualnimi sredstvi ali pisno v Braillovi pisavi (če posameznik le-to pozna) oziroma z drugimi sredstvi za slabovidne posameznike.

 

Iz uvodne izjave 63 Splošne uredbe in sodne prakse Sodišča Evropske unije nadalje izhaja, da je cilj člena 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogočiti, da se seznani z obdelavo lastnih osebnih podatkov in preveri njeno zakonitost oziroma da izvrši ostale pravice, ki mu pripadajo. V tej luči pa je treba razlikovati med pravico dostopa iz člena 15 Splošne uredbe, po kateri sme posameznik dostopati izključno do lastnih osebnih podatkov (kar ne pomeni nujno tudi celotnih listin oziroma dokumentov, v katerih so ti podatki vsebovani), in pravico do pregleda dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostopa do informacij javnega značaja iz 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), po kateri lahko posameznik dostopa do (celotne) spisovne dokumentacije. Ali je treba v konkretnem primeru zahtevo posameznika za pridobitev odločb, izdanih z vaše strani, obravnavati (tudi) kot zahtevo za dostop do lastnih osebnih podatkov, pa IP v okviru mnenja ne more presojati, saj je to naloga in odgovornost upravljavca.

 

Več o pravici dostopa oziroma do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki si lahko preberete tudi na naših spletnih straneh: www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki/, upravljavec.si/pogosta-vprasanja/dostop-do-lastnih-osebnih-podatkov-obveznost-podjetij-do-strank-kot-tudi-v-delovnih-razmerjih/ in tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                            informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov