Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.01.2019
Naslov: Zbiranje OP v garažni hiši
Številka: 0712-3/2018/2740
Vsebina: Razno
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste obiskali parkirno hišo in ob dvigu rampe dobili vstopno kartico, na kateri je bila natisnjena registrska številka vašega avta. Po odhodu iz parkirne hiše ste poravnali dolžni znesek in ugotovili, da se del identifikacijske kode z vstopne kartice nahaja tudi na računu. Prilagate fotokopirano vstopno kartico in račun. Domnevate, da se v bazi podatkov parkirne hiše nahajajo najmanj trije podatki: registrska številka osebnega avtomobila; znesek plačila in čas parkiranja. Dodajate, da je treba račune s podatkoma plačila in čas parkiranja shranjevati z zakonom določen čas (tudi zaradi reklamacij). Zanima vas, ali je hranjenje registrske številke avta in z njim povezanih podatkov dovoljeno. Ali je to dopustno in če je, potem vas zanima, na koga se lahko obrnete zaradi vpogleda o zbranih podatkih o vašem parkiranju v parkirni hiši.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP poudarja, da tudi po Splošni uredbi pravna podlaga ni nujno privolitev, ampak lahko (odvisno od namena) pravno podlago, če so za to izpolnjeni pogoji, predstavlja tudi katera od drugih točk npr. točka b) (pogodba) ali f) (zakoniti interesi) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe. Zakonitost obdelave in možne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov namreč Splošna uredba ureja v 6. členu.

 

Iz informacij, s katerimi razpolagamo izhaja, da bi morda pravna podlaga za obdelavo, ki jo opisujete, lahko izhajala iz pogodbe (točka b prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe). V nadaljevanju vam posredujemo nekaj informacij v zvezi s to pravno podlago.

 

Določba 6.1(b) člena Splošne uredbe dopušča zakonito obdelavo tudi v primeru potrebnosti za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe.

 

Razlaga, kdaj je »obdelava potrebna za izvajanje pogodbe«, mora biti stroga ter zožujoča, upoštevaje načelo sorazmernosti iz člena 5 Splošne uredbe. Določba 6.1(b) člena Splošne uredbe namreč ne pokriva primerov, v katerih obdelava ni resnično potrebna za običajno izvedbo pogodbe. Pri tem zgolj dejstvo, da so nekateri podatki predmet določene pogodbe, še ne pomeni, da je obdelava avtomatično potrebna za njeno izvrševanje. Obenem pa to tudi ne pomeni, da je obdelava osebnih podatkov, ki niso potrebni za izvedbo pogodbe, na splošno nedopustna, vendar mora za to obstajati druga pravna podlaga iz 6.1 člena Splošne uredbe.

 

Za presojo, ali je pravna podlaga po členu 6.1(b) Splošne uredbe primerna za obdelavo osebnih podatkov, je treba najprej ugotoviti vsebino pogodbe, predvsem predmet in kavzo, nato pa v zvezi s tem oceniti, kateri podatki so potrebni za izvedbo takšne pogodbe. Obdelava podatkov in namen izvajanja pogodbe morata biti neposredno in objektivno povezana.

 

Izredno pomemben element (zakonite) obdelave osebnih podatkov je tudi predhodna informiranost posameznika o obdelavi njegovih podatkov po pogojih in s sestavinami iz členov 13 in 14 Splošne uredbe in to pred sklenitvijo pogodbe, saj se lahko le na podlagi ustreznih informacij o tem, komu zaupa katere podatke in za kakšen namen, posameznik svobodno odloči ali bo sklenil pogodbo s ponudnikom določene storitve ali ne. Ta dva člena določata obveznost upravljavca, da posamezniku zagotovi točno določene informacije povezane z obdelavo njegovih osebnih podatkov. V 13. členu so določene informacije, ki jih mora upravljavec zagotoviti, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo, v 14. členu pa so določene informacije, ki jih mora upravljavec podati, kadar osebni podatki niso pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo.

 

Splošna uredba v zvezi s shranjevanjem osebnih podatkov v členu 5.1(e) določa, da morajo biti osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; za daljše obdobje pa se lahko shranjujejo le, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) Splošne uredbe, pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (»omejitev shranjevanja«). Konkreten rok hrambe je torej, v kolikor specialni predpisi ne določajo drugače, v opisanem primeru vsekakor odvisen od roka morebitnih postopkov uveljavljanja pravic v zvezi s pogodbami, ki jih ima upravljavec z uporabniki storitev garažne hiše (strankami).

 

O pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in o njenem uveljavljanju (torej o možnosti “vpogleda v zbrane podatke zase") si lahko preberete na spodnji povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki/

 

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka