Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 13.08.2020
Naslov: Izdaja kronike ob 100 letnici društva
Številka: 07121-1/2020/1416
Vsebina: Društva, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede osebnih podatkov in izdaje kronike ob 100-letnici društva. Na koncu kronike želite objaviti imena in priimke vseh članov društva, prav tako jih želite navesti pod slikami. Zanima vas, kako je s še živečimi člani. Ali lahko izdate kroniko z naštetimi polnimi imeni in priimki članov vašega društva, ali za to potrebujete njihovo dovoljenje?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Objava osebnih podatkov za namen izdaje kronike je dopustna, če so bili podatki ustrezno pridobljeni in za objavo obstaja ustrezna pravna podlaga.

 

Pravne podlage so opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Za obdelavo osebnih podatkov mora njihov upravljavec, tj. društvo, razpolagati z ustrezno pravno podlago. Slednje so opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov:

»Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

 

IP je že večkrat v neobvezujočih mnenjih, s katerimi se lahko seznanite na spletni strani IP, izrazil stališče, da štejemo fotografije kot varovane osebne podatke, kadar le-te določajo, ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji ali posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva ipd.).

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je potrebno zagotoviti eno izmed pravnih podlag, kakor to določa prvi odstavek člena 6 Splošne uredbe. Najverjetneje bi v konkretnem primeru pravno podlago za objavo imen članov društva lahko predstavljala njihova osebna privolitev. Več o veljavni privolitve si lahko preberete na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/.

 

Opozarjamo še na četrti odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki ureja položaje, kdaj je dovoljena obdelava osebnih podatkov za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. To je dovoljeno takrat, kadar je združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. V takšnem primeru ni potrebna ločena pravna podlaga od tiste, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani. Za ugotovitev, ali je namen nadaljnje obdelave združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, mora upravljavec, upoštevati morebitno povezavo med prvotnimi nameni (npr. včlanitev v društvo) in nameni načrtovane nadaljnje obdelave (npr. izdaja kronike društva); okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o nadaljnji uporabi teh podatkov ob upoštevanju njihovega razmerja z upravljavcem; naravo osebnih podatkov; posledice načrtovane nadaljnje obdelave za te posameznike in obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, tako pri prvotnih kot načrtovanih nadaljnjih dejanjih obdelave. V vsakem primeru je treba zagotoviti uporabo načel iz te uredbe in zlasti obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o teh drugih namenih in njegovih pravicah, tudi o pravici do ugovora.

 

Več v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v društvih si lahko preberete tudi v izdanem načelnem mnenju IP, št. 0712-1/2018/622 z dne 15. 3. 2018, ki je dostopno na spletni strani https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/ ali pa v mnenju, št. 0712-3/2018/2723 z dne 7. 1. 2019, ki je tudi dostopno preko spletne strani https://www.ip-rs.si/vop/.

 

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                              informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP