Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.07.2020
Naslov: Objava osebnih podatkov v medijih
Številka: 07121-1/2020/1026
Vsebina: Mediji, Pravica do pozabe, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je bila v medijih objavljena fotografija vašega osebnega dokumenta, na kateri so vidni vsi vaši podatki. Zanima vas, ali je takšna objava sploh dovoljena oziroma zakonita in kaj lahko storite.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma poudarjamo, da lahko IP opravi konkretno presojo, ali gre v primeru, ki ga opisujete, za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, le v inšpekcijskem postopku. Zato vam v nadaljevanju podajamo le splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov.

 

Ob tem pa opozarjamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). V primeru, ki ga opisujete (objava osebnih podatkov v medijih), pa gre lahko tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega ter kazenskopravnega varstva. Pri tem velja poudariti, da nobena od teh ustavnih pravic ni absolutna. To pomeni, da je treba pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS. 

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo objavo, je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in so za zasebni sektor naslednje:

  • privolitev (točka (a)),
  • sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
  • zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),
  • zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).

 

Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je obveznost upravljavca.

 

Če upravljavec osebne podatke obdeluje nezakonito, brez ustrezne pravne podlage, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico do izbrisa, ki jo določa člen 17 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ali je določena zahteva za izbris utemeljena, je odvisno od več konkretnih okoliščin, česar IP v okviru mnenja ne more presojati, saj bi s tem kot pritožbeni organ v zvezi z uveljavljanjem pravic po Splošni uredbi o varstvu podatkov prejudiciral svojo odločitev. V zvezi z izbrisom osebnih podatkov v medijih pa IP izpostavlja določbo člena 17(3)(a) Splošne uredbe o varstvu podatkov, iz katere izhaja, da zahteva za izbris ni utemeljena, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Torej, tudi če je podan razlog, zaradi katerega lahko zahtevate izbris, lahko upravljavec vašo zahtevo zavrne, če se izkaže, da z objavo npr. uresničuje svojo pravico do svobode izražanja in obveščanja.

 

Kot je bilo že uvodoma izpostavljeno, je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Čeprav bi se v konkretnem primeru izkazalo, da posameznik ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov na podlagi člena 17 Splošne uredbe o varstvu podatkov, to ne bi pomenilo, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, s katerimi lahko varuje svojo osebnostno pravico na lastni podobi, vendar pa IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča.

 

IP še pojasnjuje, da lahko vsakdo, ki meni, da kdo krši Splošno uredbo o varstvu podatkov ali ZVOP-1 (v delu, ki se še uporablja), pri IP vloži prijavo. IP nato po uradni dolžnosti izvede ustrezne inšpekcijske postopke. Več o vložitvi prijave si lahko preberete tudi na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave/.

 

IP je v preteklosti že odgovarjal na vprašanja v zvezi z objavo osebnih podatkov v medijih. Zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino teh neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. in sicer tako, da v iskalnik vnesete ključne besede (npr. objava fotografije).

 

Več o varstvu osebnih podatkov v medijih pa si lahko preberete tudi v smernicah IP, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf.

 

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si.

 

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

 

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

 

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.