Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.12.2018
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov iz CPR javnemu podjetju
Številka: 0712-3/2018/1978
Vsebina: Občine, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je občina kot uporabnik podatkov iz Centralnega registra prebivalstva (CRP) dolžna javnim podjetjem, ki izvajajo javno gospodarsko službo, posredovati osebne podatke, ki jih ta podjetja potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. Javno podjetje v občinski lasti želi za namen zaračunavanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda od občine pridobiti celoten CRP. Gre za zaračunavanje porabnikom, katerih objekti niso priključeni na javni vodovod in zanje ni podatkov o porabi pitne vode, sami porabniki pa javnemu podjetju podatkov ne sporočajo (npr. zaradi preselitve na vikend, pri čemer spremembe ne javijo). Prepričani ste, da javno podjetje ni upravičeno do celotnega CRP, javno podjetje pa izpostavlja, da drugače ne morejo najti oseb, ki jim morajo zaračunati okoljsko dajatev. Zanima vas, ali lahko občina javnemu podjetju posreduje celoten CRP, oziroma konkretno katere osebne podatke iz CRP mu lahko posreduje? Dodajate, da iz mnenja IP št. 0712-573/2007/2 z dne 20. 6. 2007 sicer izhaja, da je javno podjetje upravičeno do anonimiziranega, statističnega podatka o številu stanovalcev v posamezni stavbi, ob tem pa sprašujete, kako naj javno podjetje pridobi podatek o porabniku - osebi, ki ji lahko izda račun?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage so določene v členu 6 Splošne uredbe in za javni sektor (kamor sodijo občine) je to v skladu s še veljavnim prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 načeloma zakon.

 

Področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 je v konkretnem primeru Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS). Iz 21. člena ZLS izhaja, da lokalna skupnost samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, med katere sodijo tudi urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe. Dejavnosti s področja komunalnega gospodarstva so opredeljene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe predvsem z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1). Občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb med drugim tudi z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij (enako določa tudi Zakon o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/93, na katerega se sklicuje tudi ZVO-1 v 149. členu).

 

Skladno z določbami 21.a člena ZLS občina za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti lahko pridobiva in nadalje obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. Občina lahko pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: EMŠO, osebno ime, naslov prebivališča, rojstni podatki, podatki o nepremičninah in osebnih vozilih in drugi podatki v skladu z zakonom. Občina pridobiva osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Glede na to, da v konkretnem primeru občina zagotavlja opravljanje obvezne lokalne javne službe preko javnega podjetja, velja v tem delu tudi na podjetje prenesena možnost pridobivanja potrebnih podatkov od občine, in sicer zgolj v obsegu, ki je dejansko potreben za potrebe poslovanja (ki jih določa ZLS).

 

Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZCRP) v 11. členu določa, da CRP vsebuje naslednje podatke: EMŠO, kraj rojstva, ime in priimek, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča, zakonski stan, šolska izobrazba, volilna pravica, EMŠO matere, EMŠO očeta, EMŠO zakonca, EMŠO otrok, identifikatorji za povezovanje z administrativnimi zbirkami podatkov v upravljanju javnega sektorja iz 9. člena tega zakona ter datumi in podatki o dogodkih, spremembah ali popravkih. Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZCRP lahko upravljavec CRP posreduje podatke iz CRP za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog.

 

Izhodiščna pravna podlaga za uvedbo okoljske dajatve je podana v 112. člen ZVO-1. Izvedbeni predpis pa je Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15, v nadaljevanju Uredba). Skladno z Uredbo se okoljska dajatev plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Okoljska dajatev se plačuje za dve vrsti odpadnih vod, in sicer za industrijsko odpadno vodo in komunalno odpadno vodo. Osnova za obračun okoljske dajatve je seštevek enot obremenitve okolja, doseženih z neposrednim ali posrednim odvajanjem odpadne vode ali odvajanjem odpadne vode po javni kanalizaciji v vode. Uredba natančno ureja, kdo je zavezanec oziroma plačnik, določa osnove za obračun okoljske dajatve ter način obračuna/poračuna, prav tako pa evidentiranje zavezancev.

 

Iz vaših navedb izhaja, da potrebuje javno podjetje podatke iz CRP za namen zaračunavanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda porabnikom, katerih objekti niso priključeni na javni vodovod in zanje ni podatkov o porabi pitne vode, sami porabniki pa javnemu podjetju podatkov ne sporočajo. V skladu z uredbo je vsak uporabnik stavbe dolžan predložiti podatke o letni porabi pitne vode, če se poraba pitne vode ugotavlja z merjenjem. Pri tem uredba ne ločuje med primeri oskrbe s pitno vodo iz javnega ali zasebnega vodovoda ali iz lastnega zajetja. Če pa se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem, je skladno s četrtim odstavkom 12. člena uredbe letni seštevek enot obremenitve za stanovanjsko stavbo enak številu stalno prijavljenih prebivalcev v tej stavbi. Glede na navedeno in kot je IP izpostavil že v mnenju št. 0712-573/2007/2, v konkretnem primeru, kolikor lahko razberemo iz opisa stanja, javnemu podjetju najverjetneje zadostuje že anonimiziran (statistični) podatek o številu stalno prijavljenih prebivalcev stanovalcev. 

 

IP ne glede na to poudarja, da četudi je morda javno podjetje upravičeno do širšega obsega podatkov, morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov (člen 5 (1) (c) Splošne uredbe, smiselno enako prej načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To pomeni, da javno podjetje od občine ne sme pridobivati podatkov, ki niso potrebni za oziroma niso v zvezi z njegovim poslovanjem, torej zagotavljanjem javne službe, oziroma v konkretnem primeru za zaračunavanje okoljskih dajatev. Omejitve, ki jih nalaga načelo najmanjšega obsega podatkov, zavezujejo tudi občino. Posredovanje določenih osebnih podatkov se torej lahko izvaja le za namen pobiranja okoljskih dajatev; javno podjetje tako zbranih podatkov ne sme uporabiti za druge namene.

 

IP meni, da vsi zgoraj našteti osebni podatki, ki so zajeti v CRP, nedvomno niso potrebni za namen zaračunavanja okoljske dajatve. Zato posredovanje »celotnega CPR« javnemu podjetju s strani občine, kot pravilno sklepate, ne bi bilo upravičeno. Na vprašanje, natančno katere podatke iz CRP je občina upravičena posredovati javnemu podjetju za namene zaračunavanja okoljske dajatve, IP v mnenju ne more podati dokončnega odgovora, saj izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati, prav tako pa se ni pristojen spuščati v sam način ter pogoje za zaračunavanje okoljskih dajatev. Primarna odgovornost za zakonito obdelavo osebnih podatkov je na upravljavcu samem. Zato vam priporočamo, da pri javnemu podjetju preverite, konkretno katere podatke in na kateri pravni podlagi neizogibno potrebuje za zaračunavanje okoljske dajatve, kajti posredovanje »celotnega CRP« bi po oceni IP pomenilo prekomerno obdelavo osebnih podatkov, ki ne bi bila skladna s Splošno uredbo.

 

Lep pozdrav,

 

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov