Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.04.2020
Naslov: Dopustnost zahteve delodajalca glede merjenja telesne temperature
Številka: 07121-1/2020/534
Vsebina: Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov , Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Prejeli smo vaše vprašanje glede možnih ukrepov, ko zaposleni odkloni obvezno meritev temperature, ki ste jo uvedli kot obveznost pri prihodu na delovno mesto pri vseh delavcih.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) pojasnjuje, da ni pristojen za tolmačenje delovnopravne zakonodaje v zvezi z obveznostmi zaposlenih in delodajalcev. Zato na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) podajamo zgolj splošna pojasnila glede vprašanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov in morebitnih pravnih podlag pri tem. Ne smemo pa vam svetovati, kako ukrepati, če se zaposleni navodil ne drži.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je načeloma pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani delodajalca podana v področnih predpisih npr. ZVZD-1, ZDR-1, tudi primer, ki ga opisujete (glede na to, da navajate, da naj bi šlo za obveznost vseh zaposlenih), je najverjetneje tak. Zato je najprej bistveno, ali so ukrepi, ki jih opisujete zakoniti, z vidika zbiranja osebnih podatkov to pomeni, da mora zanje obstaja ustrezna pravna podlaga.

 

V zvezi s tem pojasnjujemo, da delodajalci glede na določbe delovno-pravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih kot je npr. diagnoza, konkretno zdravstveno stanje, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi zaposlenih. Tovrstni podatki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov in Splošna uredba v členu 9 določa, da je njihova obdelava prepovedana, če ni podana katera od izjem iz 2. odstavka člena 9.

 

V času razglašene epidemije, ko se soočamo s širjenjem okužb s COVID-19, in je ogroženo tako zdravje posameznika kot javno zdravje, lahko posebne okoliščine terjajo ukrepe, ki lahko posegajo tudi na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov. Treba je upoštevati, da so lahko ukrepi, ki sicer posegajo na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, tudi v zaščiti življenjskih interesov zaposlenih, zakonitih interesih družbe in tudi v javnem interesu. Vendar pa gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zdravstvena stroka, v opisanem primeru zlasti tudi pooblaščena oseba za medicino dela. Okoliščine se lahko bistveno razlikujejo od primera do primera, zato ni mogoče vnaprej podati splošnega in enovitega odgovora o tem, ali je merjenje telesne temperature v primeru, ki ga navajate zakonito. Prav tako pa IP ni pristojen presojati o samih zdravstvenih ukrepih in njihovi učinkovitosti. Več o tem si lahko preberete v mnenju IP št. 7121-1/2020/383, ki je objavljeno na spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1[showUid]=1373 .

 

Glede na navedeno IP delodajalcem, ki razmišljajo o uvedbi merjenja ali spremljanja temperature zaposlenih, podaja naslednja priporočila:

 

  • V prvi vrsti menimo, da bi se delodajalec moral posvetovati s predstavniki medicinske stroke, za mnenje lahko povpraša izbranega izvajalca medicine dela in pridobi oceno stroke, ali je tovrstno merjenje, nujno in upravičeno, v kakšnem obsegu naj se izvaja, če je nujno in v kakšnem obsegu je primerna hramba podatkov, če sploh. Menimo, da je zdravstvena stroka tista edina primerna, ki lahko poda odgovor glede nujnosti in primernosti obdelave teh podatkov.
  • Delodajalec bi moral izvesti oceno učinkov glede varstva osebnih podatkov. Glede na to, da gre za specifično vprašanje in ne za kompleksen projekt obdelave osebnih podatkov, je lahko takšna ocena specifična, kratka in jedrnata. Na spletni strani IP lahko najdete smernice, kako se tovrstne ocene učinka izvedejo (https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ocene-ucinkov-na-varstvo-podatkov/), za mnenje na oceno učinka pa je priporočljivo angažirati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kolikor jo je delodajalec imenoval.
  • Kolikor gredo priporočila zdravstvene stroke v smer, da se takšno merjenje oziroma spremljanje izvaja, je treba zaposlene o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami člena 13 Splošne uredbe, prav tako pa je treba upoštevati vsa temeljna načela varstva osebnih podatkov (člen 5 Splošne uredbe) in zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne  varovalke: minimizacija in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov, skrb za točnost in ažurnost podatkov.

 

Vprašanje samega izvajanja zagotavljanja spoštovanja ukrepov s strani zaposlenih pa presega pristojnosti IP.

 

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke