Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 01.06.2020
Naslov: Fotografiranje in javna objava posledic prometnih in drugih nesreč
Številka: 07121-1/2020/958
Vsebina: Mediji, Pravne podlage, Privolitev, Razno, Snemanje sej in javnih dogodkov, Zakoniti interesi
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete za naše mnenje glede fotografiranja in objavljanja na spletu posledic prometnih in drugih nesreč. Zanima vas, ali je dovoljeno (in če ne, kako to preprečiti), da ljudje množično fotografirajo in na družabnih omrežjih objavljajo fotografije prometnih nesreč (večkrat še preden je na dogodku policija), pa tudi gasilci na svojih straneh objavljajo fotografije z intervencij. Skrbi vas, da verjetno nihče od prizadetih v trenutku stiske ne poda privolitve. Poleg omenjene problematike vas zanima tudi, kakšna je potencialna pravna podlaga za snemanje s kamerami v avtomobilih, ki posnamejo vse pred seboj, tudi na parkiriščih in bencinskih servisih.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Objava fotografij prometnih nesreč

 

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Fotografiranje in objava fotografije posameznika na spletu pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

 

IP zato v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni za konkretni primer. V skladu s členom 4(6) Splošne uredbe pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

 

Osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, na primer njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij ali posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje oziroma fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (obvezno informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov,…).

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje:

  •  privolitev (točka (a)),
  •  sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
  •  zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),
  •  zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).

 

Pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z objavo fotografij ali posnetkov javnih površin pride v poštev zlasti privolitev posameznika iz člena 6(1)(a) Splošne uredbe. Kadar pa zaradi posebnih okoliščin (npr. fotografiranje udeležencev prometne nesreče, fotografiranje in snemanje dogodka na javnem kraju, ki se ga udeleži veliko ljudi, tudi snemanje javnih površin) ni realno, da bi lahko zbrati privolitve posameznikov, lahko pride v poštev tudi podlaga po členu 6(1)(f) Splošne uredbe, torej zakoniti interesi upravljavca. V omenjeni točki (f) je določeno, da je obdelava zakonita le in kolikor je »potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

 

Izbor pravne podlage mora ustrezati vsem okoliščinam konkretnega primera, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec. Zakoniti interesi se presojajo od primera do primera. Če upravljavec ugotovi, da glede na konkretne okoliščine niso izpolnjeni pogoji za obdelavo na podlagi zakonitega interesa, potem za zagotovitev ustrezne pravne podlage mora zbrati osebne privolitve. Ker pa javna objava predstavlja znatnejši poseg v zasebnost, IP priporoča upravljavcem, da za javno objavo praviloma zagotovijo osebno privolitev, saj se v primeru neustrezno izvedenega tehtanja lahko znajdejo v situaciji, da obdelujejo osebne podatke brez ustrezne pravne podlage, kar predstavlja hujšo kršitev po Splošni uredbi. Javna objava fotografij ali posnetkov, ki vsebujejo osebne podatke (torej, ko so posamezniki na fotografijah določeni oziroma določljivi), posebej v tako občutljivih okoliščinah, kot je prometna nesreča, predstavlja znaten poseg v zasebnost in je zato upravičeno pričakovanje zasebnosti višje, kot pri drugih oblikah obdelave osebnih podatkov. Upravičeno pričakovanje je še višje v primerih, ko gre za obdelavo osebnih podatkov otrok.

 

IP meni, da bodo situacije, ko bi zakoniti interesi upravljavca prevladali nad interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznikov, v primeru prometnih nesreč, izjemno redke. Interes zgolj radovednega posameznika, ki bi želel objaviti fotografijo prometne nesreče na družbenem omrežju, gotovo ne bo prevladal nad pravico udeleženca prometne nesreče. Drugače je lahko (ne pa nujno) v primeru medijskega poročanja, kjer bo tehtanje še bolj poglobljeno zaradi ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja, ali v primeru, ko bi fotografijo objavili organi javnega sektorja, ki imajo za obdelavo še drug sklop pravnih podlag za objavo, denimo podlago iz točke (d) - zaščita življenjskih interesov posameznika ali podlago iz točke (e) - opravljanje naloge v javnem interesu. Takšne situacije pa bodo zelo redke in omejene na posamične, posebej utemeljene primere, in nikakor ne smejo biti sistematične narave.

 

V kolikor pri fotografijah in njihovi objavi ne bi prišlo do obdelave osebnih podatkov se določbe Splošne uredbe ne uporabljajo. Prav tako Uredba izključuje iz svojega dometa zasebno in domačo rabo, kar pomeni, da samo fotografiranje (npr. s telefonom za domačo rabo) ne aktivira nujno določb Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Ob zgoraj navedenem IP še dodaja, da pri objavi fotografij in posnetkov pride tudi do posega v zasebnost v širšem smislu (ki jo pokriva člen 35 Ustave RS) in kjer je predvideno sodno varstvo po civilnopravni in kazenskopravni zakonodaji.

 

Snemanje javne površine iz vozila

 

Glede snemanja iz avtomobila iz vašega dopisa ne izhajajo natančnejše informacije, za kakšne vrste snemanja gre, na primer snemanje z namenom mapiranja javnih cest in ulic v smislu, kot ga izvajajo izvajalci za storitev Google Maps, ali za snemanje iz avtomobila, ki ima vgrajeno kamero v smislu pomoči pri navigaciji v prometu. IP je za omenjena dva primera že izdal in objavil neobvezujoči mnenji, in sicer:

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov