Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.06.2020
Naslov: Nedovoljen videonadzor
Številka: 07121-1/2020/993
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da mimo vaše hiše vodi pot, po kateri dostopate do svoje hiše preko sosedove parcele. Na poti imate služnost hoje in vožnje in jo uporabljate za dostop do stanovanj izključno prebivalci vaše hiše... Sosed je na tej parceli postavil kamero, s katero snema dogajanje na poti (vse vaše prihode, odhode, dejavnosti) in predvidevate, da kamera snema tudi zvok. Glede na to, da je kamera postavljena na visokem drogu, predvidevate, da snema tudi vašo hišo in dvorišče. Skrbi vas, kaj se dogaja s posnetim gradivom, saj imate dva mladoletna otroka. Počutite se ogroženo in menite, da je snemanje nelegalno in preveč posega v vaše osebno in družinsko življenje. Zanima vas, kaj lahko naredite.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Pri videonadzoru zasebnih površin gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

 

Kadar lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. V tem primeru lastniku ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba in ZVOP-1, kot je objava obvestila o videonadzoru. V kolikor kamera snema tudi vaše zemljišče, bi sosed moral pridobiti vašo privolitev. V primeru, da tega ne pridobi, pa kljub temu ne bo šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s 35. členom Ustave RS. Za obravnavo morebitnih kršitev pa so v tem primeru pristojna civilna oziroma kazenska sodišča. Tako lahko na primer na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) pred sodiščem zahtevate odreditev prepovedi dejanja (torej videonadzora), s katerim se krši vaša nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti lahko pred pristojnim sodiščem zahtevate tudi odškodnino, v kolikor vam je zaradi ravnanja soseda nastala škoda. Neupravičeno slikovno snemanje pa predstavlja tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20). Pregon za kaznivo dejanje se začne na predlog, ki ga  lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji.

 

V zadevi, kjer se dejansko snema zasebno zemljišče druge osebe, je lahko pristojnost IP podana zgolj tedaj, če obstajajo dokazi, da se snema tudi javna površina ter nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor. Če je temu tako (in če menite, da je tak videonadzor nezakonit), lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Več o tem si lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07120-1/2020/273 z dne 6.4.2020.

 

Glede morebitnega zvočnega snemanja vas napotujemo na že izdano mnenje IP, št. 0712-1/2016/1048 z dne 12.5.2016, v katerem smo poudarili, da tudi pravica človeka do lastnega glasu sodi v širšo pravico do zasebnosti, ki je prav tako varovana pred civilnimi oz. kazenskimi sodišči. 

 

Več o videonadzoru si lahko preberete v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf, nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

 

 

V upanju, da ste prejeli odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

Svetovalka Pooblaščenca za preventivo