Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 22.05.2020
Naslov: Posredovanje OP umrle osebe iz kazenske ovadbe
Številka: 07120-1/2020/368
Vsebina: Pravne podlage, Vpogled v OP umrlih
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov umrle osebe, ki se nahajajo v kazenski ovadbi. Navedli ste, da ste prejeli zaprosilo za posredovanje osebnih podatkov pokojne osebe in ugotovili, da v zvezi z zaprosilom razpolagate z kazensko ovadbo iz leta 1967 (s prilogami, zapisniki o zaslišanju prič in obdolžencev). Ker gre za arhivsko gradivo, ki se hrani na MNZ (torej še ni izročeno Arhivu RS), ste za mnenje glede načina posredovanja dokumentacije zaprosili Arhiv RS. Po njihovem mnenju je v konkretnem primeru najbolj smiselna uporaba 23. člena ZVOP-1, natančneje njegovega tretjega odstavka (Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov). V primeru, da katera od oseb še ni pokojna, pa je po njihovem mnenju potrebno z njenimi osebnimi podatki ravnati v skladu z določilom drugega odstavka 17. člena ZVOP-1 (Obdelava za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene) – ter jih prosilcu posredovati v anonimizirani obliki. Ker se dilema nanaša na varstvo osebnih podatkov, vas zanima, ali lahko in na kakšen način prosilcu odstopite zaprošeno dokumentacijo.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

V primeru posredovanja osebnih podatkov, ki so sestavni del arhivskega gradiva, je treba glede dostopnosti teh osebnih podatkov upoštevati določbe ZVDAGA. Ker IP ni pristojen za tolmačenje določb ZVDAGA, vam svoje mnenje podajamo izključno z vidika določb Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1.

 

Osebni podatki še živečih posameznikov

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov še živečih posameznikov so opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo, če za obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, obstaja ustrezna pravna podlaga:

»Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

 

IP pripominja, da sta izbira pravilne pravne podlage za obdelavo (kamor štejemo tudi posredovanje) osebnih podatkov in obseg njihovega posredovanja odvisna zlasti od konkretnih okoliščin primera, pri čemer pa tega ne moremo ugotavljati v načelnem mnenju.

 

Po uvodni izjavi 26 Splošne uredbe o varstvu podatkov ta uredba ne zadeva obdelave anonimiziranih informacij, (vključno z informacijami v statistične ali raziskovalne namene), a to področje ureja 17. člen ZVOP-1. Ta določa, da se lahko osebni podatki ne glede na prvotni namen zbiranja nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene (prvi odstavek). Kot določa drugi odstavek navedenega člena se osebni podatki posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen obdelave iz prejšnjega odstavka v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače, ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja. Pri učinkoviti anonimizacija (gre za izločitev osebnih podatkov na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo, ni ali ni več določljiv) pa mora biti upravljavec osebnih podatkov pozoren tudi na način, kako je bila zaprošena informacija oblikovana. Tako npr. po upravnosodni praksi anonimizacija ni mogoča, kadar nekdo zahteva podatke z navedbo točno določene osebe (sodba, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014).

 

Osebni podatki umrlih posameznikov

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni izjavi 27 določa, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb.

 

Navedena tematika je urejena v 23. členu ZVOP- 1, ki določa, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke iz prejšnjega odstavka posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov (tretji odstavek). Če umrli posameznik ni podal prepovedi iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače (četrti odstavek).

 

Pri posredovanju osebnih podatkov umrle osebe mora torej upravljavec osebnih podatkov presoditi ali jih uporabnik potrebuje za uporabo v zgodovinske, statistične ali znanstveno-raziskovalne namene. Samo v tem primeru lahko pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov predstavlja tretji odstavek 23. člena ZVOP-1. Te ocene pa, kot že povedano, ne more opraviti IP v načelnem mnenju.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP