Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 13.05.2020
Naslov: Posredovanje podatkov o dolžnikovi plači upniku v izvršilnem postopku
Številka: 07120-1/2020/348
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali lahko sodišče v okviru izvršilnega postopka ugodi upnikovi prošnji, da naj sodišče od FURS zahteva podatke o višini plače dolžnika ter jih nato posreduje upniku. V kolikor je odgovor na to vprašanje negativen, sprašujete še, kako naj upnik pridobi te podatke glede na to, da je bila njegova zahteva s strani FURS zavrnjena.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP uvodoma opozarja, da skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ. Prav tako lahko IP posamezne primere obdelave osebnih podatkov konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. V mnenju lahko zato podamo zgolj splošna pojasnila, ne moremo pa dokončno presojati ustreznosti konkretnega ravnanja določenega subjekta oziroma odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov. Glede na pojasnjeno vam IP ne more podati odgovora na vprašanje, ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je v okviru konkretnega izvršilnega postopka zavrnilo prošnjo upnika za pridobivanje in posredovanje podatkov o višini dolžnikove plače, s katerimi razpolaga FURS.

 

Pravna podlaga za posredovanje podatkov za namen izvedbe izvršilnega postopka je podana v 4. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljevanju ZIZ). Iz te določbe med drugim izhaja, da lahko sodišče od upravljavcev podatkov pridobi podatke, ki so navedeni v prvem in drugem odstavku tega člena, pa tudi druge podatke, potrebne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka, pri čemer jih lahko obdeluje samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo konkretne izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje. Podatke iz prvega in drugega člena 4. člena ZIZ, razen podatkov davčne uprave iz dohodninskih napovedi za zadnja tri leta, lahko za potrebe postopkov po ZIZ od upravljavca pridobi tudi upnik, ki izkaže pravni interes z izvršilnim naslovom.

 

Ob tem IP opozarja, da so podatki, ki so opredeljeni kot davčna tajnost, torej tudi tisti, ki se nanašajo na posameznika, posebej varovani na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19; v nadaljevanju ZDavP-2). Upnik lahko zato za namene izvršbe od FURS pridobi le tiste podatke, ki so taksativno našteti v prvem in drugem 19. členu ZDavP-2, in sicer pod pogojem, da dokaže udeležbo v konkretnem postopku in če te podatke v tem postopku tudi potrebuje. Tako 4. člen ZIZ za upnika ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi mu bilo za namen izvedbe izvršilnega postopka mogoče posredovati podatke v širšem obsegu, kot je določeno v  19. členu ZDavP-2.

 

IP je prav tako že zavzel stališče, ki je podrobneje obrazloženo v mnenju št. 0712-1/2012/1919 z dne 25. 6. 2012 (dostopno na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecisions_pi1%5BshowUid%5D=2217), da Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16 in 36/19; v nadaljevanju ZOdv) v 10. členu odvetnikom sicer daje pravno podlago za pridobivanje podatkov od upravljavcev osebnih podatkov za potrebe opravljanja odvetniškega dela. Nabor podatkov, do katerih je upravičen odvetnik, pa je omejen z drugim odstavkom tega člena, kjer je določeno, da odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Podatki, ki predstavljajo davčno tajnost, se uvrščajo pod drugi odstavek 10. člena ZOdv, zato odvetnik do njih ni upravičen na podlagi prvega odstavka 10. člena ZOdv, temveč morajo biti tudi v takem primeru za posredovanje podatkov izpolnjeni pogoji po 19. členu ZDavP-2.

 

Razkritje podatkov upravičeni osebi, ki dokaže, da je stranka ali udeleženec v upravnem ali sodnem postopku, je pregledno obrazloženo v dokumentu FURS, ki ga prilagate vašem dopisu, in je skladno s stališči IP. Tudi iz sodbe in sklepa UPRS I U 807/2016 z dne 12. 7. 2016 izhaja, da ima upnik, ki izkaže pravni interes, na podlagi 4. člena ZIZ možnost pridobiti samo podatke, ki se sicer varujejo kot osebni po določbah predpisov o varstvu osebnih podatkov. Nima pa te možnosti v primeru, ko gre za osebne podatke, ki so še posebej zakonsko varovani kot davčna tajnost.

 

Glede vašega vprašanja, kako naj upnik sam pridobi zahtevane podatke o višini plače dolžnika upoštevaje, da je FURS njegovo zahtevo za posredovanje teh podatkov zavrnil, pa IP pojasnjuje, da lahko takšne podatke upnik pod pogoji iz šestega odstavka 4. člena ZIZ pridobi od dolžnikovega delodajalca kot upravljavca teh podatkov. V zvezi s tem IP zgolj dodaja, da iz sklepov višjih sodišč VSL III Ip 2398/2013, VSM I Ip 639/2014 ter VSK II Ip 6/2012 izhaja, da ima upnik na podlagi 4. člena ZIZ možnost, v kolikor ne razpolaga s podatki o višini dolžnikove plače, da sodišču predlaga pribavo teh podatkov od dolžnikovega delodajalca in na podlagi teh podatkov lahko upnik oblikuje predlog skladno s prvim odstavkom 134. člen ZIZ.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov