Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.04.2020
Naslov: Videonadzor sosednjih nepremičnin
Številka: 07120-1/2020/273
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste dne 27. 3. 2020 poslali zaprosilo za mnenje glede videonadzora okolice stanovanjske hiše. Kot navajate, ste lastnik hiše, zraven katere je sosed na svoji parceli na stebre postavil kamere, za katere menite, da snemajo tudi vašo parcelo in balkone.

 

Zanima vas, za kaj lahko sosed uporablja posnetke in kam lahko obrne te kamere? 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenimi vprašanji.

 

****

 

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, zaradi česar vam v nadaljevanju posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora, kot ga opisujete v svojem zaprosilu.

 

Kadar gre za videonadzor oz. snemanje zasebne posesti okoli enostanovanjskih stavb, je treba primarno upoštevati določbe 2. člena Splošne uredbe in 7. člena ZVOP-1, kjer je določeno, da se določbe Splošne uredbe in ZVOP-1 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo fizične osebe izvajajo med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik nad svojimi nepremičninami izvaja iz svoje hiše oziroma zemljišča, se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Da ne gre za videonadzor, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, je mogoče govoriti šele takrat, ko posameznik s svoje nepremičnine snema tudi javne površine ter nepremičnine, ki niso v njegovi lasti.

 

Kadar se videonadzor izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, prijavitelj sicer lahko poda prijavo na IP, vendar pa je uvedba in uspeh takšnega postopka vedno odvisna od konkretnih okoliščin in dokazov – predvsem slednji so v tovrstnih (zasebnih) primerih lahko problem. Upoštevati je namreč treba, da postavitev kamer, ki jih posameznik pritrdi na svojo hišo ali jih postavi v njeni okolici na svoji nepremičnini, sama po sebi še ne pomeni, da posameznik s takšnimi kamerami tudi dejansko snema javne površine ali nepremičnine, ki niso v njegovi lasti. Iz pogleda na postavljeno kamero namreč še ni mogoče ugotoviti, kaj le ta dejansko snema, če sploh, saj se v praksi pogosto dogaja, da imajo posamezniki postavljene zgolj »slepe kamere«, ki v resnici ne snemajo, vendar imajo le preprečevalni učinek. V tem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov, zato IP ni pristojen za ukrepanje. Za uvedbo postopka v takšnem primeru IP torej potrebuje več dokazov, ki pričajo o tem, da s postavljenimi kamerami dejansko izvaja nezakonit videonadzor. Slednje je v primeru izvajanja videonadzora s strani posameznika še posebej pomembno, saj vstop v stanovanje in s tem povezan pregled videonadzornega sistema zaradi ustavne določbe nedotakljivosti stanovanja ni dopusten brez odredbe sodišča.

 

Ne glede na to, da so pristojnosti IP v zvezi z izvajanjem videonadzora, ki ga posamezniki izvajajo iz svoje hiše iz zgoraj navedenih razlogov zelo omejene, pa lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se videonadzor izvaja med potekom osebne ali domače dejavnosti, svoje osebnostne pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Tako lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se z določenim dejanjem (npr. z izvajanjem videonadzora) posega v njegove osebnostne pravice, v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1 in 64/16; v nadaljevanju OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da sodišče odredi prenehanje snemanja oz. prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica oz. da se prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice.

 

V primeru, ko se z nezakonitim slikovnim snemanjem občutno poseže v zasebnost posameznika, pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem.; v nadaljevanju KZ-1), saj neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1, kjer je določeno, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

 

Iz zgoraj navedene zakonodaje in sodne prakse na splošno izhaja, da so posnetki video nadzornih kamer dopustni, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen in zakonit namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, če je videonadzor ustrezno označen ter če se z izvajanjem videonadzora in uporabo posnetkov nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti.

 

Več informacij v zvezi z videonadzorom najdete v Smernicah o videonadzoru, ki so dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ poleg tega pa si lahko ogledate tudi neobvezna mnenja, ki jih je IP izdal v zvezi z izvajanjem videonadzora in so objavljena na naslovu https://www.ip-rs.si/vop/,  vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«

 

 

V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravil:

Jože Bogataj,

namestnik informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka