Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 30.03.2020
Naslov: Pravica do zasebnosti
Številka: 07121-1/2020/455
Vsebina: Pravne podlage, Sodni postopki, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je partner za potrebe sodnega postopka za varstvo, vzgojo, dodelitev stikov in določitev preživnine za vajino hčerko brskal po vaših dokumentih in vašem računalniku ter tako pridobil vaš EMŠO, elektronska sporočila in druga osebna pisanja. Poleg tega je partner sinu iz prejšnjega zakona posredoval tudi vso dokumentacijo, ki je predmet tega postopka. Zanima vas, ali gre in v kolikšnem obsegu gre za kršitev varstva osebnih podatkov s strani partnerja in njegovega sina ter kakšne možnosti imate v nadaljevanju kot tudi, kakšna je globa za kršitelje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da ni pristojen za dajanje mnenj s celotnega področja varstva zasebnosti in osebnostnih pravic, temveč lahko daje neobvezna mnenja, pojasnila in stališča zgolj o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov, ki predstavlja le del pravice do človekove zasebnosti in ga Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) ureja v 38. členu. Splošna uredba o varstvu podatkov pa se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

 

Prav tako IP izpostavlja, da lahko posamezne primere obdelave osebnih podatkov konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. V okviru mnenja pa lahko poda zgolj splošna pojasnila, ne more pa dokončno presojati ustreznosti oziroma zakonitosti konkretnega ravnanja določenega upravljavca.

 

IP tako pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim za njihovo pridobivanje, zbiranje, uporabo in hrambo, zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Bistveno je, da je določena obdelava osebnih podatkov zakonita zgolj, če je izpolnjen eden izmed pogojev iz člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, pa je obveznost upravljavca.

 

Vsak, ki meni, da kdo krši Splošno uredbo o varstvu podatkov ali ZVOP-1 (v delu, ki se še uporablja), lahko vloži prijavo pri IP. IP nato po uradni dolžnosti izvede ustrezne inšpekcijske postopke.

 

Splošni pogoji za naložitev upravnih glob in njihova višina so predpisani v členu 83 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Najvišja predpisana zneska globe sta 10 000 000 EUR oziroma 20 000 000 EUR (ali v primeru družbe odstotki skupnega svetovnega letnega prometa), vendar se pri izreku globe upošteva veliko kriterijev (npr. malomarnost ali naklep, škoda za posameznika, število prizadetih posameznikov, obnašanje in prejšnja kaznovanost storilca in podobno).

 

IP pa ob tem opozarja, da gre v vašem primeru predvsem za tisti del pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, ki ni v pristojnosti IP, torej za del širše pravice, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Varstvo tajnosti pisem in drugih občil pa je zagotovljeno v 37. členu Ustave. IP pojasnjuje, da je v primeru kršitve pravic iz 35. oziroma 37. člena Ustave predvideno kazenskopravno oziroma civilnopravno sodno varstvo.

 

V zvezi s tem IP dodaja, da Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17, v nadaljevanju KZ-1) ureja kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov v 143. členu, kršitev tajnosti občil v 139. členu, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime pa določa v 18. poglavju. Pogoje za civilno odgovornost zaradi razžalitve dobrega imena in časti oziroma druge posege v osebnostne pravice določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631), na podlagi katerega lahko, če je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v zasebnost oškodovanca in mu je zaradi tega nastala škoda, posameznik vloži tudi odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahteva povračilo škode.

 

Glede na navedeno IP meni, da je v vašem primeru ustreznejša pot sodno varstvo. IP v okviru mnenja namreč ne more dokončno presoditi, ali je v konkretnem primeru prišlo do nezakonite obdelave osebnih podatkov, glede na opis, ki ste ga podali, pa predvideva, da je najverjetneje šlo za kršitev pravice do zasebnosti oziroma tajnosti pisem in drugih občil, ne pa za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov.

 

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si.

 

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/.

 

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

 

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.