Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.03.2020
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov zaposlenega detektivu
Številka: 07121-1/2020/375
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da morate za sodišče pridobiti naslove prič zaradi vročanja vabil. Te so bile v času pridobivanja njihovih izjav zaposlene v podjetjih, ki naj bi predstavljali kontakte za vabljenje, vendar se je postopek zavlekel, priče pa so našle nove zaposlitve. Izpostavljate, da novi delodajalci nočejo izdati minimalnih podatkov za identifikacijo prič. Zato vas zanima, če lahko od delodajalca pridobite:

- letnico rojstva ali ime občine, kjer je bil zaposleni prijavljen, če imate ime in priimek, oziroma

- ime zaposlenega, če imate priimek.

Pojasnjujete, da te podatke potrebujete zato, da lahko osebe ločite od drugih oseb s podobnimi imeni in priimki v Republiki Sloveniji, uradne osebne podatke pa vam bo glede na pravno podlago, to je opravilno številko tožbe ter pooblastilo, izdal CRP.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

 

IP nadalje pojasnjuje, da se je 25. 5. 2018 na področju varstva osebnih podatkov začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki v veliki meri nadomešča določbe dosedanjega ZVOP-1. Glede na to, da Republika Slovenija še ni sprejela zakona, s katerim bi uredila izvajanje Splošne uredbe o varstvu podatkov in razveljavila določbe obstoječega ZVOP-1, pa sta v Republiki Sloveniji do uveljavitve takšnega zakona v uporabi dva predpisa, ki na sistemski ravni urejata področje varstva osebnih podatkov, in sicer Splošna uredba o varstvu podatkov ter ZVOP-1. Ker se Splošna uredba o varstvu podatkov v članicah Evropske unije uporablja neposredno, ostajajo v Republiki Sloveniji po 25. 5. 2018 v veljavi le še tiste določbe ZVOP-1, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov ne ureja drugače in niso v nasprotju z določbami te uredbe. Splošna uredba o varstvu podatkov posodablja in prenavlja načela iz Direktive o varstvu podatkov iz leta 1995 tako, da zagotavlja pravico do zasebnosti. Spremembe posameznikom omogočajo boljši nadzor nad svojimi osebnimi podatki in lažji dostop do njih. Spremembe naj bi zagotovile, da so osebni podatki zavarovani ne glede na to, kam se pošljejo ter kje se obdelajo in shranijo.

 

Ime in priimek kot tudi letnica rojstva posameznika so skladno s členom 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov nedvomno osebni podatki posameznika.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim tudi za njihovo razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP upoštevaje navedeno opozarja, da nikakor ne drži, kot navajate, »da je povedati ime zaposlenega stvar kulture podjetja in ne stvar Informacijske pooblaščenke«. Bistveno je, da je obdelava osebnih podatkov zakonita zgolj, če je izpolnjen eden izmed pogojev za obdelavo iz člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, pa je obveznost upravljavca.

 

Skladno s členom 6(1)(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Eno izmed zakonskih podlag predstavlja Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11, v nadaljevanju ZDD-1). Ta zakon določa pogoje, upravičenja in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov za opravljanje detektivske dejavnosti.

 

Iz vašega vprašanja ni povsem jasno, ali za sodišče le zbirate določene informacije o pričah ali opravljate tudi nalogo vročanja pisemskih in drugih pošiljk naslovnikom. Glede na to IP na splošno pojasnjuje, da lahko po prvem odstavku 26. člena ZDD-1 detektiv opravlja dejavnosti na področjih, ki so določena s tem zakonom. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko detektiv pridobiva informacije o:

-        osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod;

-        anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj;

-        dolžnikih in njihovem premoženju;

-        predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni;

-        dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;

-        spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule;

-        uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov;

-        kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;

-        zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.

Na podlagi tretjega odstavka istega člena pa detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Kadar vročanje pošiljk urejajo posebni predpisi, mora detektiv izpolnjevati pogoje v skladu s temi predpisi.

 

Detektiv je skladno s  prvim odstavkom 27. člena ZDD-1 upravičen:

  • zbirati podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov,
  • pridobivati podatke iz evidenc,
  • osebno zaznavati in
  • uporabljati tehnična sredstva.

 

Za namene opravljanja svoje dejavnosti lahko detektiv po 28. členu ZDD-1 pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov. Detektiv pa ima skladno z 29. členom ZDD-1 v okviru pisnega pooblastila stranke pravico pridobivati podatke med drugim tudi iz registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva (podatke o osebnem imenu, datumu rojstva, enotni matični številki občana, državljanstvu, času in kraju stalnega in začasnega prebivališča) in evidence zavarovancev (podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah). Te podatke je upravljavec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati na podlagi pooblastila iz 25. člena ZDD-1 v 15 dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Zahteva se lahko poda tudi ustno pri organu. Ne glede na način, na katerega je bila zahteva podana, mora detektiv zahtevi priložiti tudi fotokopijo pooblastila.

 

Iz navedenega izhaja, da ima detektiv pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov zaposlenega od delodajalca (npr. ime, priimek, letnica rojstva), če slednji s temi podatki razpolaga in jih je pripravljen dati prostovoljno. Sicer pa je detektiv te podatke upravičen pridobiti iz javnih evidenc (npr. iz  centralnega registra prebivalstva ali iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), in sicer na podlagi predložene fotokopije pisnega pooblastila. S tem v zvezi prvi odstavek 25. člen ZDD-1 še določa, da detektiv opravlja dejavnosti izključno na podlagi pisnega pooblastila, iz katerega mora biti razvidno:

  • področje zbiranja informacij iz tega zakona,
  • namen zbiranja informacij in
  • obseg danega pooblastila.

Stranka pa lahko skladno z drugim odstavkom tega člena na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sama.

 

Glede na pojasnjeno IP izpostavlja, da lahko detektiv pridobiva določene osebne podatke zaposlenega od delodajalca le ob izpolnjenih navedenih pogojih iz ZDD-1, upoštevaje konkretne naloge in vsebino pooblastila stranke.

 

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si.

 

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/.

 

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.