Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 03.02.2020
Naslov: Neposredno trženje po e-pošti
Številka: 07121-1/2020/129
Vsebina: Elektronska pošta, Neposredno trženje, nagradne igre, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis glede izvajanja neposrednega trženja po e-pošti.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

* * *

 

Splošna uredba o varstvu podatkov neželenih e-sporočil ne ureja posebej, zato se v tem delu še naprej uporabljajo določbe ZVOP-1 (72. in 73. člen), ki pa se uporabljajo zgolj za neposredno trženje po navadni pošti, zato se tudi pristojnost IP nanaša samo na ta del. Uporaba e-naslovov za pošiljanje e-sporočil je urejena v specialnem predpisu, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1), nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pa je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) in ne IP.

 

ZEKom-1 v 158. členu, ki govori o neželeni komunikaciji, določa, da je pošiljanje neželenih e-sporočil dovoljeno le v dveh primerih; če je posameznik v to sam privolil, torej na podlagi predhodnega soglasja, ali pa če gre za uporabo e-naslova kupca oz. uporabnika pošiljateljevih izdelkov ali storitev, pri čemer je morala biti takemu kupcu ponujena jasna in izrecna možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega e-naslova že takrat, ko so bili ti podatki pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

 

Če menite, da je v vašem primeru prišlo do uporabe vašega e-naslova v nasprotju z določbami 158. člena ZEKom-1, lahko prijavo podate pri AKOS.

 

IP v zaključku zgolj še pojasnjuje, da se navedene določbe ZEKom-1 nanašajo le na naročnike, torej na fizične osebe, na podlagi vpisa vašega e-naslova v spletni brskalnik pa je IP ugotovil, da dotični e-naslov uporabljate tudi kot pravna oseba …. Podatki o pravnih osebah, tudi e-naslovi pravnih oseb, uživajo manj strogo zakonsko varstvo – za njihovo uporabo za namene neposrednega trženja namreč ni zahtevana predhodna privolitev prejemnika (torej pravne osebe). Kot že rečeno pa se lahko v primeru suma nezakonitega izvajanja neposrednega trženja po e-pošti, obrnete na AKOS.

 

S spoštovanjem,

 

 

Pripravila:

mag. Eva Kalan Logar,

vodja državnih nadzornikov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka