Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 31.12.2018
Naslov: Soglasje osebe brez poslovne sposobnosti
Številka: 0712-3/2018/2656
Vsebina: Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, v katerem sprašujete kako pridobite privolitev osebe, ki ni sposobna podpisati ustreznega soglasja oziroma na drug način izraziti svoje privolitve za uporabo njenih osebnih podatkov. Pojasnjujete, da gre za stanovalca, ki ga dom varuje v varovanem oddelku in za katerega je bil izdan tudi Sklep o pridržanju.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP uvodoma opozarja, da morate glede na opisane okoliščine preveriti ali je privolitev v smislu točke (a) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe sploh ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov za konkretni primer. Bolj verjetno se namreč zdi, da v vašem primeru pravna podlaga za zbiranje oz. obdelavo določenih podatkov izhaja iz posameznih področnih predpisov, kar pomeni, da ste dolžni oz. upravičeni določene osebne podatke obdelovati že na podlagi samega področnega zakona in se v tem primeru osebnih privolitev sploh ne pridobiva. Glede tega pojasnjujemo, da privolitev v javnem sektorju praviloma niti ni ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, razen če tako določa specialni zakon (primer je 9. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, 68/16 in 54/17 – ZSV-H), ki določa, da o žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino. Posredovanje podatkov je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem izrecno soglaša in s tem ne izpostavlja otrok ali njihovih osebnih podatkov). Druga možna izjema za obdelavo osebnih podatkov na podlagi privolitve v javnem sektorju je, če gre za obdelavo osebnih podatkov, ki ne predstavljanja izvajanja oblastne naloge javnega sektorja (npr. objava na spletu, prijava na e-novice, itd.). Glede tega, ali gre v vašem konkretnem primeru obdelave za situacijo, kjer je privolitev ustrezna pravna podlaga, morate presoditi sami.

 

Glede vašega vprašanja o pridobivanju privolitve od osebe, ki zaradi svojega fizičnega ali duševnega stanja privolitve ne more veljavno podati pa pojasnjujemo, da lahko privolitev v imenu te osebe poda zgolj njegov pooblaščenec, zakoniti zastopnik oziroma eventualno tudi skrbnik za poseben primer (določen v skladu s 211. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US in 15/17 – DZ), kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika).

 

Ob zgoraj navedenem še pojasnjujemo, da samostojno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov ponuja tudi določba v točki (d) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe, kadar je obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe. V tem primeru že sama življenjska ogroženost posameznika upravičuje uporabo njegovih podatkov za zaščito njegovih življenjskih interesov.

 

Upamo, da smo vam s svojimi pojasnili uspeli pomagati.

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.

Asistent svetovalca IP

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka