Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 09.01.2020
Naslov: Kopiranje osebne izkaznice
Številka: 0712-1/2019/2994
Vsebina: Bančništvo, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da je banka ob poteku veljavnosti vaše osebne izkaznice, le to popisala in natisnila obrazec, ki ste ga morali podpisati, čeprav je prepis opravila banka in to potrebuje zase. Nato so kopirali osebno izkaznico in na fotokopijo osebne izkaznice ste se ravno tako morali podpisati, kar se vam zdi nepotrebno, lahko bi se podpisal bančni delavec, ki je naredil kopijo. Sprašujete, ali je mogoče bolj natančno opredeliti, kdaj nastopi primer, ko banka potrebuje kopijo, saj je po vašem mnenju dovolj vpogled v dokument, če pa si še zabeleži podatke, potem ji kopije vsekakor ni potrebno narediti.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s členom 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07- ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oz. drugega upravnega postopka ne more presojati posameznih konkretnih obdelav osebnih podatkov.

 

****

 

IP uvodoma pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 6 določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

  • posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  • obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  • obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  • obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  • obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  • obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Pri obdelavi podatkov, ki ga predstavlja tudi kopiranje osebne izkaznice pa je potrebno poleg Splošne uredbe in ZVOP-1 (v delu, ki še ostaja v veljavi) upoštevati tudi druge specialne predpise, ki urejajo posamezna področja, v vašem konkretnem primeru Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11, v nadaljevanju: ZOIzk-1).

 

Kopiranje osebne izkaznice je tako podrobno urejeno v 4. členu ZOIzk-1, ki med drugim določa:

  • Osebne izkaznice smejo kopirati upravljavci zbirk osebnih podatkov samo v primerih, ki jih določa zakon.
  • Osebno izkaznico lahko poleg njenega imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje istovetnosti državljana. Pojma finančna družba in finančna storitev po tem zakonu imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo.
  • Osebno izkaznico je za vnaprej določene namene dovoljeno kopirati tudi na podlagi pisne privolitve imetnika osebne izkaznice.
  • Za ugotavljanje istovetnosti in državljanstva je dopusten vpogled v osebno izkaznico imetnika; kadar je to potrebno, pa tudi prepis osebnih podatkov z nje.

 

Iz navedenega izhaja razlika med kopiranjem in vpogledom v osebno izkaznico, saj banke za dokazovanje istovetnosti državljana lahko kopirajo osebno izkaznico (npr. ob poteku stare in izdaji nove osebne izkaznice kot v vašem konkretnem primeru), medtem ko ugotavljanje istovetnosti (npr. ob dvigu gotovine na bančnem okencu) vršijo z vpogledom v osebno izkaznico.

 

Navedeni zakon v istem členu določa tudi, da mora upravljavec ob kopiranju osebne izkaznice z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija osebne izkaznice ne bo uporabljala za druge namene in da je nadaljnje kopiranje kopije prepovedano. Vaš podpis na kopiji, za katerega navajate, da se vam zdi nepotreben, je dodaten ukrep zavarovanja kopije osebnega dokumenta in preprečevanja nadaljnjega kopiranja.  IP pri tem svetuje, da je fotokopijo izkaznice najbolje podpisati čez sliko izkaznice in ne ob robu fotokopije.

 

Na podlagi vloge, to je vaše zahteve pa vam je upravljavec dolžan izdati potrdilo o kopiji, na katerem mora biti naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje.

 

Več o kopiranju osebnih dokumentov in prepisovanju podatkov iz osebnih dokumentov si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/inspekcijski-nadzor/najbolj-pogoste-krsitve/kopiranje-osebnih-dokumentov-in-prepisovanje-podatkov-iz-osebnih-dokumentov/, prav tako pa je IP v preteklosti že večkrat odgovarjal na podobna vprašanja, z vsebino teh mnenj pa se lahko seznanite na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.           

                                                                                              informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Lidija Perčič, univ.dipl.ekon.                                                     

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov