Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.01.2020
Naslov: Snemanje prekrškovnega postopka s strani redarja
Številka: 0712-1/2019/2985
Vsebina: Občine, Uradni postopki , Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je občinski redar kršitelju izdal obvestilo o prekršku, ta pa naj bi ga ob prihodu k vozilu pričel žaliti in se ob tem usedel v avto. Redar je nato pričel z postopkom ugotavljanja istovetnosti ter ob tem zahteval vozniško in prometno dovoljenje. Ob tem je redar kršitelja snemal (po izjavi redarja zaradi kasnejšega dokazovanja pravilnosti izjav in pravilnosti redarskega postopka). Kršitelj oz. njegova žena sta podala pritožbo na postopek redarja, kjer med drugim navaja, da je redar s snemanjem in verbalno komunikacijo provociral voznika, ki je sedel v avtu in posledično sprožil odziv z morebitnimi neprimernimi izjavami. Zanima vas, ali je snemanje pooblaščene uradne osebe med izvajanjem prekrškovnega postopka dopustno.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP je na vprašanje glede dopustnosti snemanja v postopkih, ki jih vodijo občinski redarji, že odgovoril v neobvezujočem mnenju, št. 0712-3/2018/2551 z dne 12. 12. 2018, ki je dostopno na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5BshowUid%5D=86&tx_jzgdprdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=%200712-3%2F2018%2F2551. Pri tem moramo poudariti, da je bilo mnenje pripravljeno z ozirom na vprašanje stalnega snemanja s telesnimi kamerami, vendar vsebuje tudi pojasnilo glede snemanja v posamičnih primerih.

 

Tako je IP med drugim zapisal: »Prekrškovni postopek (tudi hitri prekrškovni postopek) ureja Zakon o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro). Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen opravi kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji) (prvi odstavek 50. člena ZP-1). Prekrškovni organ (v njegovem imenu pooblaščena oseba) skladno s prvim odstavkom 55. člena ZP-1 po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Pooblaščena oseba, ki bi prekršek zaznala, bi na podlagi 50. člena v zvezi s 55. členom ZP-1 za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška (predhodno zaznanega s strani nadzornika kot pooblaščene osebe) kršitelja lahko fotografirala in posnela v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Vendar pa IP ob tem opozarja, da je treba ob tem upoštevati tudi ostale določbe ZP-1, ki zagotavljajo poštenost in zakonitost postopka (npr. določbe drugega do petega odstavka 55. člena ZP-1). Fotografiranje in snemanje pooblaščene osebe je torej dopustno za namen dokazovanja kršitve, ki jo redar zazna, pri čemer lahko to opravi v omejenem obsegu in na način, ki ne posega prekomerno v ostale ustavne pravice posameznika. Ni pa na tej podlagi avtomatično dopustno stalno snemanje v smislu video nadzora.«

 

V vašem dopisu navajate, da je redar snemal redarski postopek zaradi kasnejšega ugotavljanja »pravilnosti izjav in pravilnosti redarskega postopka«, kar se ne ujema z nameni, ki jih kot dopustne predvideva ZP-1.

 

Za konec še poudarjamo, da IP ni pristojen presojati siceršnje ustreznosti vodenja prekrškovnih postopkov.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, LL.M.

Svetovalka pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov